Page 284 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 284
Jezikovno izobraževanje in podjetja
Motivi za izobraževanje
V psihologiji običajno z motivacijo označujemo začetek neke dejavnosti,
smer in vztrajnost vedenja (Bandura 1997, po Radovan 2007, 36). Glede
tega govorimo o treh konceptih, o motivih, s katerimi ljudje razlagajo, za-
kaj počnejo to, kar počnejo, ciljih, s katerim želimo zadovoljiti motiv, in
strategijah, ki so načini, na katere želimo doseči cilj. Na primer: človek se
odzove na lakoto (motiv) tako, da gre v restavracijo (strategija) in si naro-
či hrano (cilj).
Pri razumevanju motivacije odraslih moramo biti pozorni na vse
tri opisane elemente motivacijske situacije. Motivacija je glede na veči-
no pristopov obravnavana kot produkt pozitivnih pričakovanj in zazna-
ne pomembnosti izobraževanja – trud, ki ga je človek pripravljen vložiti
v neko dejavnost, naj bi bil odvisen od stopnje, do katere človek pričaku-
284 je, da je sposoben nalogo izvršiti uspešno, in stopnje, do katere človek vre-
dnoti pričakovane nagrade. V tem pogledu je motivacija predstavljena ne
kot seštevek oz. vsota, temveč kot produkt. Predvideva se namreč, da člo-
vek, če en izmed teh elementov umanjka, ne bo vložil prav nič truda v na-
logo. Motivacija je tako predstavljena kot produkt naslednjih značilnos-
ti (Radovan 2007, 36):
Zaznavanje koristnosti/pomembnosti
Za odrasle je pomembno, da v izobraževanju pridobljeno znanje uporab-
no tudi v njihovem življenju zunaj šole ali pa da jim bo koristilo v bliž-
nji prihodnosti. Udeleženci namreč niso motivirani za učenje nesmisel-
nih vsebin ali aktivnosti, kot na primer učenje znanja ali spretnosti, ki jih
že imajo; učenje vsebin brez nekega pravega razloga; učenje definicij poj-
mov, ki jih nikoli ne bodo uporabili pri aktivnostih ali učenju; branje gra-
diva, ki je tako nepopolno (nedovršeno), tehnično ali abstraktno, da je za
udeleženca brez pomena; ukvarjanje z nalogami, ki so jim dodeljene samo
zato, da se zapolni čas pouka, ipd. V izobraževalnem programu se tako
morajo poučevati vsebine, ki se zdijo udeležencem uporabne in potrebne.
Odrasli so s tega vidika še posebej zahtevno »občinstvo«.
Upoštevanje potreb odraslih, ki se učijo
Potrebe so stanje, ki ga občuti posameznik kot neko notranjo silo, ki ga
vodi k cilju. Vsi ljudje živimo z določenimi potrebami. Katero potrebo ob-
čuti posameznik v določenem trenutku, je odvisno od njegovega prejšnje-
ga učenja, trenutne situacije in od zadnje zadovoljene potrebe. Obstaja ve-
Motivi za izobraževanje
V psihologiji običajno z motivacijo označujemo začetek neke dejavnosti,
smer in vztrajnost vedenja (Bandura 1997, po Radovan 2007, 36). Glede
tega govorimo o treh konceptih, o motivih, s katerimi ljudje razlagajo, za-
kaj počnejo to, kar počnejo, ciljih, s katerim želimo zadovoljiti motiv, in
strategijah, ki so načini, na katere želimo doseči cilj. Na primer: človek se
odzove na lakoto (motiv) tako, da gre v restavracijo (strategija) in si naro-
či hrano (cilj).
Pri razumevanju motivacije odraslih moramo biti pozorni na vse
tri opisane elemente motivacijske situacije. Motivacija je glede na veči-
no pristopov obravnavana kot produkt pozitivnih pričakovanj in zazna-
ne pomembnosti izobraževanja – trud, ki ga je človek pripravljen vložiti
v neko dejavnost, naj bi bil odvisen od stopnje, do katere človek pričaku-
284 je, da je sposoben nalogo izvršiti uspešno, in stopnje, do katere človek vre-
dnoti pričakovane nagrade. V tem pogledu je motivacija predstavljena ne
kot seštevek oz. vsota, temveč kot produkt. Predvideva se namreč, da člo-
vek, če en izmed teh elementov umanjka, ne bo vložil prav nič truda v na-
logo. Motivacija je tako predstavljena kot produkt naslednjih značilnos-
ti (Radovan 2007, 36):
Zaznavanje koristnosti/pomembnosti
Za odrasle je pomembno, da v izobraževanju pridobljeno znanje uporab-
no tudi v njihovem življenju zunaj šole ali pa da jim bo koristilo v bliž-
nji prihodnosti. Udeleženci namreč niso motivirani za učenje nesmisel-
nih vsebin ali aktivnosti, kot na primer učenje znanja ali spretnosti, ki jih
že imajo; učenje vsebin brez nekega pravega razloga; učenje definicij poj-
mov, ki jih nikoli ne bodo uporabili pri aktivnostih ali učenju; branje gra-
diva, ki je tako nepopolno (nedovršeno), tehnično ali abstraktno, da je za
udeleženca brez pomena; ukvarjanje z nalogami, ki so jim dodeljene samo
zato, da se zapolni čas pouka, ipd. V izobraževalnem programu se tako
morajo poučevati vsebine, ki se zdijo udeležencem uporabne in potrebne.
Odrasli so s tega vidika še posebej zahtevno »občinstvo«.
Upoštevanje potreb odraslih, ki se učijo
Potrebe so stanje, ki ga občuti posameznik kot neko notranjo silo, ki ga
vodi k cilju. Vsi ljudje živimo z določenimi potrebami. Katero potrebo ob-
čuti posameznik v določenem trenutku, je odvisno od njegovega prejšnje-
ga učenja, trenutne situacije in od zadnje zadovoljene potrebe. Obstaja ve-
