Page 97 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 97
Posebnosti poročanja po USALI
Poročanje USALI v hotelirstvu dejansko pomeni skupni imenovalec in pogoj za med-
narodno primerljivost dosežkov. Leta 1926 so ga uveljavile ameriške hotelske verige, ki
so imele hotele v različnih državah in kontinentih, da so lahko primerjale uspešnost
(Kwansa in Schmidgall 1999). Sčasoma se je kot primer dobre prakse uveljavil sprva za
zunanje uporabnike (vlagatelje in upnike), kasneje pa tudi kot informacijske podlaga za
kratkoročno odločanje in kot osnova za uveljavitev računovodstva odgovornosti v ve-
čini turističnih držav. Navedeno potrjujejo podatki iz mednarodnih publikacij PFK,
STR, EY, Horwath Consulting in drugih. Že proti koncu prejšnjega stoletja so za po-
trebe manjših hotelov razvili tudi sistem poročanja za male hotele, ki ni tako podroben
– Uniform System of Accounts and Expence Dictionary for Small Hotels, Motels and
Motor Hotels ter sistem poročanja za spa – Uniform System of Financial Reporting for
Spas. Ker se pogoji poslovanja spreminjajo, se sproti posodablja tudi USALI, tako je za-
dnja, 11. inačica zšla leta 2014 v založbi organizacij newyorških hotelov, HFTP (Hospi-
tality Financial and Technology Professionals) in AH & LEI (American Hotel & Lod-
ging Educational Institute). 32 možnih individualnih poročil po USALI je prilagojenih
vsem oddelkom v hotelu. Posamezni hotel pa uporabi le tista poročila, ki so zanj rele-
vantna.
Posebnosti poročanja po USALI glede na računovodske standarde so:
- temeljna enota poročanja je poslovna enota – hotel;
- kontni okvir po USALI;
- stopenjski izkaz poslovnega izida (stroški se zajemajo po metodi »direct co-
sting«);
- relativni kazalniki gospodarskih kategorij, povprečnih dnevnih ceh in zasedeno-
sti se izračunavajo na sobo.
Ker je temeljena enota poročanja hotel, je v mednarodnih publikacijah mogoča
primerjava kazalnika glede na vrsto, kakovost, velikost in značilnosti hotela s primerlji-
vo skupino in je zato informacijska moč bistveno večja kot v primeru primerjave s pov-
prečjem dejavnosti.
97
Poročanje USALI v hotelirstvu dejansko pomeni skupni imenovalec in pogoj za med-
narodno primerljivost dosežkov. Leta 1926 so ga uveljavile ameriške hotelske verige, ki
so imele hotele v različnih državah in kontinentih, da so lahko primerjale uspešnost
(Kwansa in Schmidgall 1999). Sčasoma se je kot primer dobre prakse uveljavil sprva za
zunanje uporabnike (vlagatelje in upnike), kasneje pa tudi kot informacijske podlaga za
kratkoročno odločanje in kot osnova za uveljavitev računovodstva odgovornosti v ve-
čini turističnih držav. Navedeno potrjujejo podatki iz mednarodnih publikacij PFK,
STR, EY, Horwath Consulting in drugih. Že proti koncu prejšnjega stoletja so za po-
trebe manjših hotelov razvili tudi sistem poročanja za male hotele, ki ni tako podroben
– Uniform System of Accounts and Expence Dictionary for Small Hotels, Motels and
Motor Hotels ter sistem poročanja za spa – Uniform System of Financial Reporting for
Spas. Ker se pogoji poslovanja spreminjajo, se sproti posodablja tudi USALI, tako je za-
dnja, 11. inačica zšla leta 2014 v založbi organizacij newyorških hotelov, HFTP (Hospi-
tality Financial and Technology Professionals) in AH & LEI (American Hotel & Lod-
ging Educational Institute). 32 možnih individualnih poročil po USALI je prilagojenih
vsem oddelkom v hotelu. Posamezni hotel pa uporabi le tista poročila, ki so zanj rele-
vantna.
Posebnosti poročanja po USALI glede na računovodske standarde so:
- temeljna enota poročanja je poslovna enota – hotel;
- kontni okvir po USALI;
- stopenjski izkaz poslovnega izida (stroški se zajemajo po metodi »direct co-
sting«);
- relativni kazalniki gospodarskih kategorij, povprečnih dnevnih ceh in zasedeno-
sti se izračunavajo na sobo.
Ker je temeljena enota poročanja hotel, je v mednarodnih publikacijah mogoča
primerjava kazalnika glede na vrsto, kakovost, velikost in značilnosti hotela s primerlji-
vo skupino in je zato informacijska moč bistveno večja kot v primeru primerjave s pov-
prečjem dejavnosti.
97
