Page 95 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 95
narodna primerljivost v hotelirstvu kot dejavnik
uspešnosti, konkurenčnosti in kakovosti
Turizem velja za najglobalnejšo mednarodno dejavnost, ki se krepi iz leta v leto. Po stan-
dardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) je hotelirstvo vključeno v gostinstvo, je pa tudi
najpomembnejši in nujni sestavni del turizma, zato ga je potrebno obravnavati v konte-
kstu celotnega turizma. Iz tega razloga je potrebno primerjati dosežke v hotelirstvu na
mednarodni in ne le na nacionalni ravni. Navedeno v hotelirstvu omogoča mednaro-
dni standard poročanja USALI (2014), ki ga uporablja večina razvitih turističnih držav,
ne glede na to, kakšne računovodske rešitve se na nacionalni ravni uporabljajo in na ka-
terem kontinentu se hotel nahaja.
USALI je prilagojen potrebam notranjega poročanja, hkrati pa je podlaga za
kratkoročno odločanje in uveljavljanje računovodstva odgovornosti ter tudi dragoce-
na osnova za zunanje vlagatelje in posojilodajalce, saj jim omogoča mednarodne pri-
merjave podobnih hotelov (glede na vrsto, velikost in kategorijo) na osnovi skupnega
imenovalca – USALI. Posebnosti USALI glede na računovodske standarde so pred-
vsem v tem, da je osnovna enota poročanja posamezen hotel in ne podjetje, da se stroški
evidentirajo stopenjsko (od neposrednih, splošnih poslovnih do splošnih stalnih stro-
škov) in da je enota poslovnega učinka hotelska soba. Hotelska soba omogoča upora-
bo relativnega kazalnika za denarne in nedenarne mere. Najpogosteje uporabljeni de-
narni kazalniki na sobo so: prihodek na razpoložljivo sobo (revenue per available room
– RevPAR), povprečna dnevna cena sobe (average daily rate – ADR) in bruto poslov-
ni dobiček na razpoložljivo sobo (general operating profit per available room – GO-
PPAR), medtem ko je stopnja zasedenosti sob (occupancy – Occ.) najpogosteje upora-
bljeni nedenarni kazalnik.
Metodologija USALI in relativni kazalniki omogočajo primerjave med sorodnimi
hoteli, med državami in celo med kontinenti. Hotelirstvo je edina dejavnost na svetu, ki
je na globalni ravni uspela ohraniti dejavnosti prilagojen enotni sistem računovodske-
ga poročanja; čeprav je bilo v zgodovini v različnih dejavnostih že več tovrstnih posku-
sov, se le-ti na dolgi rok niso ohranili.1 V teoretičnem delu prispevka najprej opisujemo,
1 V manjšem obsegu in na nacionalni ravni zasledimo podobne primere v grafični dejavnosti Velike Britanije
že leta 1913, v tekstilni dejavnosti ZDA leta 1920 (obdobje Taylorja), na področju realitet v ZDA in na podro-
95
uspešnosti, konkurenčnosti in kakovosti
Turizem velja za najglobalnejšo mednarodno dejavnost, ki se krepi iz leta v leto. Po stan-
dardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) je hotelirstvo vključeno v gostinstvo, je pa tudi
najpomembnejši in nujni sestavni del turizma, zato ga je potrebno obravnavati v konte-
kstu celotnega turizma. Iz tega razloga je potrebno primerjati dosežke v hotelirstvu na
mednarodni in ne le na nacionalni ravni. Navedeno v hotelirstvu omogoča mednaro-
dni standard poročanja USALI (2014), ki ga uporablja večina razvitih turističnih držav,
ne glede na to, kakšne računovodske rešitve se na nacionalni ravni uporabljajo in na ka-
terem kontinentu se hotel nahaja.
USALI je prilagojen potrebam notranjega poročanja, hkrati pa je podlaga za
kratkoročno odločanje in uveljavljanje računovodstva odgovornosti ter tudi dragoce-
na osnova za zunanje vlagatelje in posojilodajalce, saj jim omogoča mednarodne pri-
merjave podobnih hotelov (glede na vrsto, velikost in kategorijo) na osnovi skupnega
imenovalca – USALI. Posebnosti USALI glede na računovodske standarde so pred-
vsem v tem, da je osnovna enota poročanja posamezen hotel in ne podjetje, da se stroški
evidentirajo stopenjsko (od neposrednih, splošnih poslovnih do splošnih stalnih stro-
škov) in da je enota poslovnega učinka hotelska soba. Hotelska soba omogoča upora-
bo relativnega kazalnika za denarne in nedenarne mere. Najpogosteje uporabljeni de-
narni kazalniki na sobo so: prihodek na razpoložljivo sobo (revenue per available room
– RevPAR), povprečna dnevna cena sobe (average daily rate – ADR) in bruto poslov-
ni dobiček na razpoložljivo sobo (general operating profit per available room – GO-
PPAR), medtem ko je stopnja zasedenosti sob (occupancy – Occ.) najpogosteje upora-
bljeni nedenarni kazalnik.
Metodologija USALI in relativni kazalniki omogočajo primerjave med sorodnimi
hoteli, med državami in celo med kontinenti. Hotelirstvo je edina dejavnost na svetu, ki
je na globalni ravni uspela ohraniti dejavnosti prilagojen enotni sistem računovodske-
ga poročanja; čeprav je bilo v zgodovini v različnih dejavnostih že več tovrstnih posku-
sov, se le-ti na dolgi rok niso ohranili.1 V teoretičnem delu prispevka najprej opisujemo,
1 V manjšem obsegu in na nacionalni ravni zasledimo podobne primere v grafični dejavnosti Velike Britanije
že leta 1913, v tekstilni dejavnosti ZDA leta 1920 (obdobje Taylorja), na področju realitet v ZDA in na podro-
95
