Page 164 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 164
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
(18) Oseba, ki jo ocenjujem, je bila za dobro skupine pripravljena za-
nemariti lastne interese.
(21) Indikatorja ne razkrivamo.
(25) Indikatorja ne razkrivamo.
(9) Oseba, ki jo ocenjujem, je bila optimistična glede prihodnosti.
(13) Oseba, ki jo ocenjujem, je z navdušenjem govorila o ciljih, ki jih
je (bilo) potrebno doseči.
(16) Indikatorja ne razkrivamo.
(26) Indikatorja ne razkrivamo.
(15) Oseba, ki jo ocenjujem, se je posvečala poučevanju, usmerjanju
in mentorstvu zaposlenim.
(19) Oseba, ki jo ocenjujem, me je obravnavala kot posameznika in
164 ne samo kot člana skupine.
(29) Indikatorja ne razkrivamo.
(31) Indikatorja ne razkrivamo.
Preverjali smo zanesljivost faktorjev, ki jo v nadaljevanju predstavlja-
mo v samostojnem poglavju o zanesljivosti faktorjev.
V četrtem sklopu so vodje projektov oz. sprememb lahko ocenjeva-
li sami sebe. Ena izmed prednosti vprašalnika je ravno v tem, da vprašal-
nik omogoča 360-stopinjsko ocenjevanje vedenj vodij. Vprašanja iz tret-
jega sklopa so se tu ponovila, le da so bila postavljena v prvi osebi. Sledili
smo enaki postavitvi konstruktov. Sedemnajst anketirancev, ki so nasto-
pali v vlogi člana tima odgovornega za uvedbo spremembe, je vprašalnik
izpolnilo zase (samoocena) in za vodjo projekta spremembe. Pri analizi
smo pri teh anketirancih upoštevali obe oceni za določanje stila vodenja.
Faktorska analiza merjenih spremenljivk
Po opravljeni osnovni statistični analizi preučevanih spremenljivk smo
izvedli še faktorsko analizo in preverili konsistentnost uporabljenega
merskega instrumenta. S faktorsko analizo skušamo pojasniti povezave
večjega števila spremenljivk z manjšim številom faktorjev. Ugotavljamo
odnose med spremenljivkami in iščemo skupine spremenljivk, ki so med
sabo najmočneje povezane. Če obstaja med njimi visoka stopnja korelaci-
je, potem predvidevamo, da nanje vpliva nek skupen dejavnik oz. faktor.
Faktorska analiza je metoda, ki se najpogosteje uporablja pri razvijanju
instrumentov merjenja posameznih konstruktov.
V prvo faktorsko analizo smo vključili indikatorje konstrukta spre-
membe. V nadaljevanju smo s KMO- (Kaiser-Meyer-Olkin) in Bartletto-
(18) Oseba, ki jo ocenjujem, je bila za dobro skupine pripravljena za-
nemariti lastne interese.
(21) Indikatorja ne razkrivamo.
(25) Indikatorja ne razkrivamo.
(9) Oseba, ki jo ocenjujem, je bila optimistična glede prihodnosti.
(13) Oseba, ki jo ocenjujem, je z navdušenjem govorila o ciljih, ki jih
je (bilo) potrebno doseči.
(16) Indikatorja ne razkrivamo.
(26) Indikatorja ne razkrivamo.
(15) Oseba, ki jo ocenjujem, se je posvečala poučevanju, usmerjanju
in mentorstvu zaposlenim.
(19) Oseba, ki jo ocenjujem, me je obravnavala kot posameznika in
164 ne samo kot člana skupine.
(29) Indikatorja ne razkrivamo.
(31) Indikatorja ne razkrivamo.
Preverjali smo zanesljivost faktorjev, ki jo v nadaljevanju predstavlja-
mo v samostojnem poglavju o zanesljivosti faktorjev.
V četrtem sklopu so vodje projektov oz. sprememb lahko ocenjeva-
li sami sebe. Ena izmed prednosti vprašalnika je ravno v tem, da vprašal-
nik omogoča 360-stopinjsko ocenjevanje vedenj vodij. Vprašanja iz tret-
jega sklopa so se tu ponovila, le da so bila postavljena v prvi osebi. Sledili
smo enaki postavitvi konstruktov. Sedemnajst anketirancev, ki so nasto-
pali v vlogi člana tima odgovornega za uvedbo spremembe, je vprašalnik
izpolnilo zase (samoocena) in za vodjo projekta spremembe. Pri analizi
smo pri teh anketirancih upoštevali obe oceni za določanje stila vodenja.
Faktorska analiza merjenih spremenljivk
Po opravljeni osnovni statistični analizi preučevanih spremenljivk smo
izvedli še faktorsko analizo in preverili konsistentnost uporabljenega
merskega instrumenta. S faktorsko analizo skušamo pojasniti povezave
večjega števila spremenljivk z manjšim številom faktorjev. Ugotavljamo
odnose med spremenljivkami in iščemo skupine spremenljivk, ki so med
sabo najmočneje povezane. Če obstaja med njimi visoka stopnja korelaci-
je, potem predvidevamo, da nanje vpliva nek skupen dejavnik oz. faktor.
Faktorska analiza je metoda, ki se najpogosteje uporablja pri razvijanju
instrumentov merjenja posameznih konstruktov.
V prvo faktorsko analizo smo vključili indikatorje konstrukta spre-
membe. V nadaljevanju smo s KMO- (Kaiser-Meyer-Olkin) in Bartletto-
