Page 161 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 161
Empirična raziskava 161
Druga najbolje ocenjena sprememba je sprememba 4, ki se nanaša na
postopno optimiziranje organizacije dela (»Postopoma smo optimizirali
organizacijo dela v temeljnih dejavnostih svojega oddelka ali bolnišnice.«).
Nadpovprečna vrednost tega indikatorja je bila prav tako pričakovana,
saj so jo nakazovali izsledki predhodne kvalitativne raziskave. Tretja naj-
bolje ocenjena spremenljivka je bila sprememba 7 (»Sprememba predsta-
vlja manjši korak naprej pri stalnem izboljševanju podpornih dejavnosti
svojega oddelka.«). Spremembe, s katerimi so se anketiranci najbolj stri-
njali, spadajo v kategorijo postopnih (inkrementalnih) oz. kontinuiranih
sprememb, kar pomeni, da so v preučevanih bolnišnicah v preteklem letu
inkrementalne spremembe izvajali pogosteje kot radikalne.
V povprečju so se anketiranci najmanj strinjali s spremenljivko 19
(»Uvedli smo novo temeljno dejavnost oddelka, ki predstavlja prelom s sta-
rim oz. prekinitev stare dejavnosti.«). Tudi ta rezultat je bil pričakovan.
Spremenljivka se navezuje na radikalne spremembe, za katere pa so v neka-
terih bolnišnicah povedali, da jih sploh niso izvajali. Radikalne spremem-
be pomenijo dramatične izboljšave »kritičnih« področij delovanja bol-
nišnice. Mnogi avtorji (Burke 2002, 65; Griffith-Cooper in King 2007,
16) jih enačijo z organizacijsko transformacijo, pri kateri gre za ostre in
simultane premike v strategiji, porazdelitvi organizacijske moči, struktu-
ri in kontrolnih mehanizmih bolnišnice (McNulty in Ferlie 2004, 1391),
kar pa se v bolnišnicah redkeje pojavlja kot pa stalno uvajanje inkremen-
talnih sprememb.
Iz povprečij je razvidno, da so se gibala med 2,6 in 3,6, kar pomeni, da
so v povprečju izvajali vse vrste sprememb. Iz standardnih odklonov lah-
ko razberemo, da so na trditve anketiranci odgovarjali precej homogeno.
V naslednjem sklopu vprašanj so anketiranci ocenjevali uspešnost
uvedenih sprememb, ki smo jo merili s štirimi indikatorji.
Preglednica 13: Opisne statistike za merjene indikatorje spremenljivke uspešnost
Vprašanje N Povprečje St. odklon
Spremembo smo uvedli v začrtanih rokih. 272 3,34 1,040
Spremembo smo uvedli v okviru načrtovanih stroškov. 272 3,34 1,000
Namen spremembe je bil dosežen. 272 3,56 0,939
Dosegli smo začrtane cilje v povezavi s spremembo. 272 3,54 0,892
Iz preglednice 13 je razvidno, da so spremembe v povprečju ocenjeva-
li kot uspešne. Anketiranci so kot najuspešnejše ocenili doseganje name-
Druga najbolje ocenjena sprememba je sprememba 4, ki se nanaša na
postopno optimiziranje organizacije dela (»Postopoma smo optimizirali
organizacijo dela v temeljnih dejavnostih svojega oddelka ali bolnišnice.«).
Nadpovprečna vrednost tega indikatorja je bila prav tako pričakovana,
saj so jo nakazovali izsledki predhodne kvalitativne raziskave. Tretja naj-
bolje ocenjena spremenljivka je bila sprememba 7 (»Sprememba predsta-
vlja manjši korak naprej pri stalnem izboljševanju podpornih dejavnosti
svojega oddelka.«). Spremembe, s katerimi so se anketiranci najbolj stri-
njali, spadajo v kategorijo postopnih (inkrementalnih) oz. kontinuiranih
sprememb, kar pomeni, da so v preučevanih bolnišnicah v preteklem letu
inkrementalne spremembe izvajali pogosteje kot radikalne.
V povprečju so se anketiranci najmanj strinjali s spremenljivko 19
(»Uvedli smo novo temeljno dejavnost oddelka, ki predstavlja prelom s sta-
rim oz. prekinitev stare dejavnosti.«). Tudi ta rezultat je bil pričakovan.
Spremenljivka se navezuje na radikalne spremembe, za katere pa so v neka-
terih bolnišnicah povedali, da jih sploh niso izvajali. Radikalne spremem-
be pomenijo dramatične izboljšave »kritičnih« področij delovanja bol-
nišnice. Mnogi avtorji (Burke 2002, 65; Griffith-Cooper in King 2007,
16) jih enačijo z organizacijsko transformacijo, pri kateri gre za ostre in
simultane premike v strategiji, porazdelitvi organizacijske moči, struktu-
ri in kontrolnih mehanizmih bolnišnice (McNulty in Ferlie 2004, 1391),
kar pa se v bolnišnicah redkeje pojavlja kot pa stalno uvajanje inkremen-
talnih sprememb.
Iz povprečij je razvidno, da so se gibala med 2,6 in 3,6, kar pomeni, da
so v povprečju izvajali vse vrste sprememb. Iz standardnih odklonov lah-
ko razberemo, da so na trditve anketiranci odgovarjali precej homogeno.
V naslednjem sklopu vprašanj so anketiranci ocenjevali uspešnost
uvedenih sprememb, ki smo jo merili s štirimi indikatorji.
Preglednica 13: Opisne statistike za merjene indikatorje spremenljivke uspešnost
Vprašanje N Povprečje St. odklon
Spremembo smo uvedli v začrtanih rokih. 272 3,34 1,040
Spremembo smo uvedli v okviru načrtovanih stroškov. 272 3,34 1,000
Namen spremembe je bil dosežen. 272 3,56 0,939
Dosegli smo začrtane cilje v povezavi s spremembo. 272 3,54 0,892
Iz preglednice 13 je razvidno, da so spremembe v povprečju ocenjeva-
li kot uspešne. Anketiranci so kot najuspešnejše ocenili doseganje name-
