Page 17 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 17
Uvod 17
toliko kot organizacije same, pa velja poudariti, da so današnje spremem-
be vse kompleksnejše.
Prožilci sprememb v organizacijah se nahajajo znotraj njih samih ali
pa prihajajo iz zunanjega okolja. Harigopal (2006, 35–42) med zunanje
razloge uvršča politične, tehnološke, ekonomske, vladne ter globalno
tekmovanje, med notranje pa neustreznost obstoječih procesov, struktur,
tehnologij, postopkov idr. Po Biloslavu (2006, 342) se razlogi v zunanjem
okolju nahajajo v spreminjajočih se interesih različnih udeležencev, ki jih
ločuje na udeležence tržnega okolja (odjemalci, dobavitelji, konkurenti),
družbenega okolja (država, politika, združbe, javnost, gospodarstvo) ter
kulturnega okolja (vrednote, navade, vzorniki, neformalna razmerja).
Kot notranje razloge pa avtor (prav tam) navaja potrebe ljudi v organi-
zaciji, ustvarjanje novega znanja in spreminjanje prevladujočih vrednot
zaposlenih. Po Kovaču, Mühlbacherju in Kodyeku (2012, 18) izhajajo
zunanji razlogi iz makro in mikro trendov v okolju, ki jih mora manager
prepoznati in razumeti, notranji razlogi pa iz zahtev lastnikov o nadalj
njem razvoju organizacije, viziji, strategiji in razvojni usmeritvi vodstva
ter predlogov zaposlenih. Povzročitelji sprememb so po Patonu in Mc-
Calmanu (2000, 9): tehnološki napredek, spremenjena pričakovanja in
potrebe strank, spremenjeni tržni pogoji, spreminjanje zakonodaje, spre-
membe družbenih vrednot idr. Doppler in Lauterburg (2008, v Kovač,
Mühlbacher in Kodyek 2012, 12) navajata družbene trende in izzive, ki
organizacije silijo v stalna prilagajanja in spremembe:
- Revolucionarne spremembe v informatiki in telekomunikaciji:
izdelki imajo vedno krajše življenjske cikle in temeljito spremin
jajo načine ter oblike poslovanja in organiziranost.
- Pomanjkanje časa: posledica znanstveno-tehnološkega napredka
je skrajševanje poslovnih procesov in življenjskih ciklov izdelkov
in storitev, kar pospešeno poraja zahteve po razvoju novih izdel-
kov oz. storitev.
- Pomanjkanje denarja: razvita gospodarska okolja se soočajo
z zviševanjem življenjskih stroškov, številčnim zniževanjem
članov srednjega razreda ter upadanjem kupne moči, kar po-
raja ključne razvojne dileme, kako ohranjati zdržnost socialne
države.
- Spremembe svetovnega trga: globalizacija organizacijam ne
omogoča samo lažje dostopnosti do svetovnega trga, temveč
istočasno zaostruje konkurenčnost.
toliko kot organizacije same, pa velja poudariti, da so današnje spremem-
be vse kompleksnejše.
Prožilci sprememb v organizacijah se nahajajo znotraj njih samih ali
pa prihajajo iz zunanjega okolja. Harigopal (2006, 35–42) med zunanje
razloge uvršča politične, tehnološke, ekonomske, vladne ter globalno
tekmovanje, med notranje pa neustreznost obstoječih procesov, struktur,
tehnologij, postopkov idr. Po Biloslavu (2006, 342) se razlogi v zunanjem
okolju nahajajo v spreminjajočih se interesih različnih udeležencev, ki jih
ločuje na udeležence tržnega okolja (odjemalci, dobavitelji, konkurenti),
družbenega okolja (država, politika, združbe, javnost, gospodarstvo) ter
kulturnega okolja (vrednote, navade, vzorniki, neformalna razmerja).
Kot notranje razloge pa avtor (prav tam) navaja potrebe ljudi v organi-
zaciji, ustvarjanje novega znanja in spreminjanje prevladujočih vrednot
zaposlenih. Po Kovaču, Mühlbacherju in Kodyeku (2012, 18) izhajajo
zunanji razlogi iz makro in mikro trendov v okolju, ki jih mora manager
prepoznati in razumeti, notranji razlogi pa iz zahtev lastnikov o nadalj
njem razvoju organizacije, viziji, strategiji in razvojni usmeritvi vodstva
ter predlogov zaposlenih. Povzročitelji sprememb so po Patonu in Mc-
Calmanu (2000, 9): tehnološki napredek, spremenjena pričakovanja in
potrebe strank, spremenjeni tržni pogoji, spreminjanje zakonodaje, spre-
membe družbenih vrednot idr. Doppler in Lauterburg (2008, v Kovač,
Mühlbacher in Kodyek 2012, 12) navajata družbene trende in izzive, ki
organizacije silijo v stalna prilagajanja in spremembe:
- Revolucionarne spremembe v informatiki in telekomunikaciji:
izdelki imajo vedno krajše življenjske cikle in temeljito spremin
jajo načine ter oblike poslovanja in organiziranost.
- Pomanjkanje časa: posledica znanstveno-tehnološkega napredka
je skrajševanje poslovnih procesov in življenjskih ciklov izdelkov
in storitev, kar pospešeno poraja zahteve po razvoju novih izdel-
kov oz. storitev.
- Pomanjkanje denarja: razvita gospodarska okolja se soočajo
z zviševanjem življenjskih stroškov, številčnim zniževanjem
članov srednjega razreda ter upadanjem kupne moči, kar po-
raja ključne razvojne dileme, kako ohranjati zdržnost socialne
države.
- Spremembe svetovnega trga: globalizacija organizacijam ne
omogoča samo lažje dostopnosti do svetovnega trga, temveč
istočasno zaostruje konkurenčnost.
