Page 19 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 19
Uvod 19
- naraščanje bremena kroničnih bolezni in stanj ter tistih, ki so
odvisni od tuje pomoči,
- povečevanje neenakosti v zdravju,
- grožnje zdravju, ki jih predstavljajo nove nalezljive bolezni, od-
pornost mikrobov na zdravila in agensi iz okolja,
- finančna vzdržnost zdravstvenih sistemov,
- mobilnost pacientov.
Čeprav je bil v zadnjih desetletjih politični, tehnološki in ekonomski
razvoj zelo dramatičen, pa je najpomembnejša sprememba, ki se je zgodi-
la, prav hitrost spreminjanja samega. Spremembe se pojavljajo neprestano
in vse hitreje in na to turbulenco se je treba navaditi kot na nekaj povsem
običajnega (Branden 2000, 107). V organizacijah se spreminjata tako ob-
seg kot vsebina njihovega delovanja. Prilagajanje na spremembe je postalo
nujnost in nič več samo prednost, četudi drži dejstvo, da jih je zaradi nji-
hove neverjetne dinamike težko obvladovati. Pred managerji so vse večji
izzivi. Od njih se pričakuje, da so kos novim nalogam, ki jih poraja vse
kompleksnejše okolje. Sodobne organizacije se torej soočajo z različnimi
(tudi nujnimi) spremembami, vendar se dogaja, da je včasih inercija orga-
nizacijskih sistemov premočna, da bi spremembe uspešno implementirali
oz. proces spreminjanja učinkovito obvladovali. Vodenje kot uspešno ob-
vladovanje sprememb postaja eden izmed ključnih pogledov na vodenje.
Zaradi ekonomskih težav, v katerih se je znašla Slovenija v pretek-
lih letih, postajajo spremembe v slovenskem zdravstvu konstanten pro-
ces, nujnost, ki je ni možno spregledati. Poleg zmanjšanega financiranja
zdravstvenega sistema (kot posledica ekonomske in finančne krize) so se
začeli spreminjati tudi odnosi na ravni pacient – zdravnik (včasih tudi
druga vključena zdravstvena oseba), kajti informacije postajajo pacien-
tom razpoložljivejše in transparentnejše. O boleznih in postopkih zdravl-
jenja lahko vsakdo bere na svetovnem spletu. Priča smo prizadevanjem
za razvoj varnega, učinkovitega in zanesljivega zdravstvenega sistema, ki
pa je moral omenjene prednosti ohranjati ob proračunskem zniževanju
sredstev ter ostalih vladnih ukrepih, kot je npr. zahteva po zmanjševanju
števila zaposlenih v celotnem javnem sektorju. Spremembe v optimizaciji
procesov (potekov) dela, novih strukturah organiziranosti, novih teh-
nologijah, novih metodah in postopkih zdravljenja, novih informacijskih
rešitvah, stalnih prizadevanjih za boljšo kakovost zdravstvenih storitev
ter uvajanju novih projektov, financiranih iz tržne dejavnosti, lahko pote-
kajo le z dobrim managementom sprememb. V slovenskem zdravstvenem
sistemu, ki sodi v javni nepridobitni sektor, postaja vodenje vse pomemb-
nejše. Tavčar in Trunk Širca (1998, 80) navajata, da so med drugim raz-
- naraščanje bremena kroničnih bolezni in stanj ter tistih, ki so
odvisni od tuje pomoči,
- povečevanje neenakosti v zdravju,
- grožnje zdravju, ki jih predstavljajo nove nalezljive bolezni, od-
pornost mikrobov na zdravila in agensi iz okolja,
- finančna vzdržnost zdravstvenih sistemov,
- mobilnost pacientov.
Čeprav je bil v zadnjih desetletjih politični, tehnološki in ekonomski
razvoj zelo dramatičen, pa je najpomembnejša sprememba, ki se je zgodi-
la, prav hitrost spreminjanja samega. Spremembe se pojavljajo neprestano
in vse hitreje in na to turbulenco se je treba navaditi kot na nekaj povsem
običajnega (Branden 2000, 107). V organizacijah se spreminjata tako ob-
seg kot vsebina njihovega delovanja. Prilagajanje na spremembe je postalo
nujnost in nič več samo prednost, četudi drži dejstvo, da jih je zaradi nji-
hove neverjetne dinamike težko obvladovati. Pred managerji so vse večji
izzivi. Od njih se pričakuje, da so kos novim nalogam, ki jih poraja vse
kompleksnejše okolje. Sodobne organizacije se torej soočajo z različnimi
(tudi nujnimi) spremembami, vendar se dogaja, da je včasih inercija orga-
nizacijskih sistemov premočna, da bi spremembe uspešno implementirali
oz. proces spreminjanja učinkovito obvladovali. Vodenje kot uspešno ob-
vladovanje sprememb postaja eden izmed ključnih pogledov na vodenje.
Zaradi ekonomskih težav, v katerih se je znašla Slovenija v pretek-
lih letih, postajajo spremembe v slovenskem zdravstvu konstanten pro-
ces, nujnost, ki je ni možno spregledati. Poleg zmanjšanega financiranja
zdravstvenega sistema (kot posledica ekonomske in finančne krize) so se
začeli spreminjati tudi odnosi na ravni pacient – zdravnik (včasih tudi
druga vključena zdravstvena oseba), kajti informacije postajajo pacien-
tom razpoložljivejše in transparentnejše. O boleznih in postopkih zdravl-
jenja lahko vsakdo bere na svetovnem spletu. Priča smo prizadevanjem
za razvoj varnega, učinkovitega in zanesljivega zdravstvenega sistema, ki
pa je moral omenjene prednosti ohranjati ob proračunskem zniževanju
sredstev ter ostalih vladnih ukrepih, kot je npr. zahteva po zmanjševanju
števila zaposlenih v celotnem javnem sektorju. Spremembe v optimizaciji
procesov (potekov) dela, novih strukturah organiziranosti, novih teh-
nologijah, novih metodah in postopkih zdravljenja, novih informacijskih
rešitvah, stalnih prizadevanjih za boljšo kakovost zdravstvenih storitev
ter uvajanju novih projektov, financiranih iz tržne dejavnosti, lahko pote-
kajo le z dobrim managementom sprememb. V slovenskem zdravstvenem
sistemu, ki sodi v javni nepridobitni sektor, postaja vodenje vse pomemb-
nejše. Tavčar in Trunk Širca (1998, 80) navajata, da so med drugim raz-
