Page 20 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 20
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
logi za to v participativnih odnosih in raznolikosti navzkrižnih interesov
udeležencev v nepridobitnih organizacijah. Podobno v svojem predlogu
»Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025«
ugotavlja tudi Ministrstvo za zdravje, saj navaja, da se v sistemu zdravstve-
nega varstva prepleta delo številnih deležnikov, katerih vloge pa včasih
niso dovolj jasno opredeljene. Resolucija (Ministrstvo za zdravje 2016b)
nadalje navaja, da »vodenje, upravljanje in nadzor v javnih zdravstvenih
zavodih ni ustrezno urejeno« in ga je nujno optimizirati, med drugim
tudi z zaostrenimi pogoji glede zahtev po strokovnosti in izkušenosti
vodstvenih kadrov.
V Sloveniji je 26 javnih bolnišnic, katerih ustanoviteljica je država.
Država kot lastnica bolnišnic je odgovorna za regulacijo dejavnosti, ki
se izvaja kot javna služba. Bolnišnice se financirajo skladno s »Splošnim
20 dogovorom« za posamezno poslovno leto. Splošni dogovor se oblikuje
na podlagi partnerskih pogajanj med relevantnimi partnerji. Ti so: Min-
istrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS),
Združenje zdravstvenih zavodov, Skupnost socialnih zavodov, Skupnost
slovenskih naravnih zdravilišč, Lekarniška zbornica in Zdravniška zbor-
nica. V omenjenem »Splošnem dogovoru« partnerji dogovorijo količino
in vrednost zdravstvenih storitev ter njihovo razporeditev. Iz »Poročila o
poslovanju javnih zdravstvenih zavodov za leto 2015«, ki ga je pripravilo
Ministrstvo za zdravje (2016a, 8), je razvidno, da so od 26 javnih bolnišnic
s tekočim primanjkljajem poslovale 3 bolnišnice. Pregled poslovnih iz-
idov bolnišnic v daljšem, 3-letnem obdobju 2013–2015 pa pokaže, da je s
tekočim primanjkljajem vsaj v enem letu analiziranega obdobja poslovalo
kar 18 bolnišnic
Večina bolnišnic skrbi za sisteme vodenja kakovosti in imajo uvedene
modele – lahko jih imenujemo modeli za obvladovanje sprememb (npr.
ISO-standardi), velika večina jih je tudi mednarodno akreditirana na
podlagi mednarodno priznanih zdravstvenih standardov, kot so:
- DIAS – DNV (International Accreditation Standard for
Hospitals),
- AACI (International Accreditation Standards for Healthcare
Organizations),
- JCI (Joint Commission International).
Na nacionalnem nivoju pa ne obstajajo neka skupna merila oz. lestvi-
ce, na podlagi katerih bi lahko celoviteje vrednotili zdravstvene organiza-
cije po enotnem sistemu.
logi za to v participativnih odnosih in raznolikosti navzkrižnih interesov
udeležencev v nepridobitnih organizacijah. Podobno v svojem predlogu
»Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025«
ugotavlja tudi Ministrstvo za zdravje, saj navaja, da se v sistemu zdravstve-
nega varstva prepleta delo številnih deležnikov, katerih vloge pa včasih
niso dovolj jasno opredeljene. Resolucija (Ministrstvo za zdravje 2016b)
nadalje navaja, da »vodenje, upravljanje in nadzor v javnih zdravstvenih
zavodih ni ustrezno urejeno« in ga je nujno optimizirati, med drugim
tudi z zaostrenimi pogoji glede zahtev po strokovnosti in izkušenosti
vodstvenih kadrov.
V Sloveniji je 26 javnih bolnišnic, katerih ustanoviteljica je država.
Država kot lastnica bolnišnic je odgovorna za regulacijo dejavnosti, ki
se izvaja kot javna služba. Bolnišnice se financirajo skladno s »Splošnim
20 dogovorom« za posamezno poslovno leto. Splošni dogovor se oblikuje
na podlagi partnerskih pogajanj med relevantnimi partnerji. Ti so: Min-
istrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS),
Združenje zdravstvenih zavodov, Skupnost socialnih zavodov, Skupnost
slovenskih naravnih zdravilišč, Lekarniška zbornica in Zdravniška zbor-
nica. V omenjenem »Splošnem dogovoru« partnerji dogovorijo količino
in vrednost zdravstvenih storitev ter njihovo razporeditev. Iz »Poročila o
poslovanju javnih zdravstvenih zavodov za leto 2015«, ki ga je pripravilo
Ministrstvo za zdravje (2016a, 8), je razvidno, da so od 26 javnih bolnišnic
s tekočim primanjkljajem poslovale 3 bolnišnice. Pregled poslovnih iz-
idov bolnišnic v daljšem, 3-letnem obdobju 2013–2015 pa pokaže, da je s
tekočim primanjkljajem vsaj v enem letu analiziranega obdobja poslovalo
kar 18 bolnišnic
Večina bolnišnic skrbi za sisteme vodenja kakovosti in imajo uvedene
modele – lahko jih imenujemo modeli za obvladovanje sprememb (npr.
ISO-standardi), velika večina jih je tudi mednarodno akreditirana na
podlagi mednarodno priznanih zdravstvenih standardov, kot so:
- DIAS – DNV (International Accreditation Standard for
Hospitals),
- AACI (International Accreditation Standards for Healthcare
Organizations),
- JCI (Joint Commission International).
Na nacionalnem nivoju pa ne obstajajo neka skupna merila oz. lestvi-
ce, na podlagi katerih bi lahko celoviteje vrednotili zdravstvene organiza-
cije po enotnem sistemu.
