Page 18 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 18
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
Caldwell, Butler in Poston (2010, 4) na podlagi raziskave, v kateri
so zajeli 525 vodilnih zdravstvenih managerjev, poročajo o treh najpo-
membnejših izzivih zdravstva: finančnem (zniževanje stroškov), nuj-
nosti uvajanja zdravstvenih reform in skrbi za nezavarovane državljane.
Goodwin (2006, 66) obravnava evropske perspektive zdravstva in izzive
zdravstvenih managerjev, ki zahtevajo večje spremembe, razširja na:
- potrebe po večji učinkovitosti, produktivnosti in nadzoru nad
stroški,
- naraščajoče zahteve po zdravstveni oskrbi kot posledice sta-
ranja prebivalstva in izboljševanja medicinske tehnologije ter
farmacije,
- potrebo po snovanju učinkovitih in trajnostnih odgovorov za-
radi naraščajočih zahtev uporabnikov po večji izbiri in boljšem
18 ter hitrejšem dostopu do zdravstvenih storitev in naraščajočega
števila gibanj v zvezi s pacientovimi pravicami,
- potreba po obvladovanju kroničnih bolezni (diabetes, kardiovas
kularne bolezni, debelost idr.), nastalih zaradi sprememb v živ
ljenjskem stilu prebivalstva ter okoljskih sprememb.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (2014, 75–77) v svojem
»Strateškem razvojnem programu 2014–2019« navaja, da se bo slo
vensko zdravstvo, podobno kot v vseh državah EU, soočalo predvsem z
naraščajočimi zahtevami po kakovostnih zdravstvenih storitvah kot po
sledici demografskih dejavnikov (staranje prebivalstva in demografska
struktura prebivalstva, zdravstveno stanje prebivalstva) ter nedemograf-
skih dejavnikov (nove medicinske tehnologije, zaposlenost v zdravstvu
idr.), ki vplivajo predvsem na večjo ponudbo zdravstvenih storitev. Posle-
dici demografskih dejavnikov sta najmanj dve. Prva se kaže v zmanjševan-
ju prihodkov za zdravstvo zaradi zmanjševanja aktivne populacije, druga
pa v povečevanju odhodkov zaradi večjega števila starejše populacije in
spremenjenih potreb glede uveljavljanja zdravstvenih storitev. Vse našte-
to odpira mnoga razvojna vprašanja, ki so povezana s spremembami v
zdravstvu in se nanašajo na pomembne dejavnike, kot so: prihodnja or-
ganizacija zdravstva, tehnologije zdravljenja, načini uveljavljanja storitev
idr.
Tudi Ministrstvo za zdravje (2016b) v svoji »Resoluciji o nacional-
nem planu zdravstvenega varstva 2016–2015« ugotavlja, da se v Sloveniji
prav tako kot v drugih državah članicah EU in širše soočamo z mnogi-
mi globalnimi izzivi, ki bodo odločilno vplivali na zdravstvene politike
v prihodnosti:
Caldwell, Butler in Poston (2010, 4) na podlagi raziskave, v kateri
so zajeli 525 vodilnih zdravstvenih managerjev, poročajo o treh najpo-
membnejših izzivih zdravstva: finančnem (zniževanje stroškov), nuj-
nosti uvajanja zdravstvenih reform in skrbi za nezavarovane državljane.
Goodwin (2006, 66) obravnava evropske perspektive zdravstva in izzive
zdravstvenih managerjev, ki zahtevajo večje spremembe, razširja na:
- potrebe po večji učinkovitosti, produktivnosti in nadzoru nad
stroški,
- naraščajoče zahteve po zdravstveni oskrbi kot posledice sta-
ranja prebivalstva in izboljševanja medicinske tehnologije ter
farmacije,
- potrebo po snovanju učinkovitih in trajnostnih odgovorov za-
radi naraščajočih zahtev uporabnikov po večji izbiri in boljšem
18 ter hitrejšem dostopu do zdravstvenih storitev in naraščajočega
števila gibanj v zvezi s pacientovimi pravicami,
- potreba po obvladovanju kroničnih bolezni (diabetes, kardiovas
kularne bolezni, debelost idr.), nastalih zaradi sprememb v živ
ljenjskem stilu prebivalstva ter okoljskih sprememb.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (2014, 75–77) v svojem
»Strateškem razvojnem programu 2014–2019« navaja, da se bo slo
vensko zdravstvo, podobno kot v vseh državah EU, soočalo predvsem z
naraščajočimi zahtevami po kakovostnih zdravstvenih storitvah kot po
sledici demografskih dejavnikov (staranje prebivalstva in demografska
struktura prebivalstva, zdravstveno stanje prebivalstva) ter nedemograf-
skih dejavnikov (nove medicinske tehnologije, zaposlenost v zdravstvu
idr.), ki vplivajo predvsem na večjo ponudbo zdravstvenih storitev. Posle-
dici demografskih dejavnikov sta najmanj dve. Prva se kaže v zmanjševan-
ju prihodkov za zdravstvo zaradi zmanjševanja aktivne populacije, druga
pa v povečevanju odhodkov zaradi večjega števila starejše populacije in
spremenjenih potreb glede uveljavljanja zdravstvenih storitev. Vse našte-
to odpira mnoga razvojna vprašanja, ki so povezana s spremembami v
zdravstvu in se nanašajo na pomembne dejavnike, kot so: prihodnja or-
ganizacija zdravstva, tehnologije zdravljenja, načini uveljavljanja storitev
idr.
Tudi Ministrstvo za zdravje (2016b) v svoji »Resoluciji o nacional-
nem planu zdravstvenega varstva 2016–2015« ugotavlja, da se v Sloveniji
prav tako kot v drugih državah članicah EU in širše soočamo z mnogi-
mi globalnimi izzivi, ki bodo odločilno vplivali na zdravstvene politike
v prihodnosti:
