Page 115 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 115
Zaključek 4
politično-ekonomskih in ideoloških procesov, ki jih povezujejo z
neoliberalizmom.
Šušteršič (2013) politike druge Janševe vlade ne identificira kot neoli-
beralne in pravi, da se nacionalni interes v Sloveniji razume kot državno
lastništvo, s katerim »so neke elite vzdrževale svoj položaj v družbi in
prejemale rente«:
Neoliberalizem je bila politika v 70. in 80. letih. Kritika nanj pa leti
predvsem na to, kaj je mednarodni denarni sklad takrat počel v
Južni Ameriki in drugih državah tretjega sveta. Kdor danes še raz-
mišlja v teh terminih, enostavno nima domišljije in ne razume, kaj
se v resnici dogaja v svetu. [. . .] imenovati politiko te vlade neolibe-
ralizem, je popolnoma zgrešeno. Da verjamemo v prosto podjetni-
ško pobudo, v manj administrativnih obremenitev in to, da davki
ne smejo preveč bremeniti gospodarstva, še ni neoliberalizem, kot
se pri nas razume. To je pač evropska politika.
Po zatonu komunističnih režimov je v tranzicijskih državah nasto-
pilo obdobje tržne globalizacije in globalnega kapitalizma, podprto z
informacijsko tehnološko revolucijo. Zdelo se je, da je tržno gospodar-
stvo in liberalna demokracija pravi in edini odgovor na vsakršne težave.
Javne dobrine so se privatizirale, marketizacija in komodifikacija sta
se razširili v vse pore družbe. Skrb za mednarodno konkurenčnost in
etika hitrega bogatenja sta bili maksimi za uspešnost, kakor tudi pod-
laga za legitimizacijo neoliberalne ideologije. Z razgradnjo socialne dr-
žave pa postane vprašljiva tudi legitimnost neoliberalne ideologije. Ka-
pitalistična družba je po svojem ustroju razredna družba, ki je prisiljena
iskati ravnovesje in uravnavati trenja med družbenimi razredi. Če do-
ločeni družbi kompromisa ne uspe najti, neizbežno sledi konflikt, ki se
reprezentira kot razredni boj. V ekstremnih razmerah sovražni diskurzi
eskalirajo v nacionalistično hujskaštvo, kot se je to dogajalo v dvajsetih
letih prejšnjega stoletja v Nemčiji in kot se dogaja sedaj v Grčiji, ob spre-
jemanju ostrih varčevalnih ukrepov.
Slovensko visoko šolstvo je vsekakor pod vplivom razmer spremi-
njajočega se okolja v državi, Evropi in širše. Izhaja iz določene tradi-
cije, prilagajati pa se mora tudi aktualnim situacijam. Res je tudi, da
se vsi javni visokošolski subjekti ne nahajajo v istem položaju; neka-
tere mlajše institucije, ki so šele pričele organsko rasti in se razvijati
se težko primerjajo z etabliranimi in uveljavljenimi institucijami. Za-
sebno visoko šolstvo dobi nov zagon, vsakokrat ko desna politična op-
113
politično-ekonomskih in ideoloških procesov, ki jih povezujejo z
neoliberalizmom.
Šušteršič (2013) politike druge Janševe vlade ne identificira kot neoli-
beralne in pravi, da se nacionalni interes v Sloveniji razume kot državno
lastništvo, s katerim »so neke elite vzdrževale svoj položaj v družbi in
prejemale rente«:
Neoliberalizem je bila politika v 70. in 80. letih. Kritika nanj pa leti
predvsem na to, kaj je mednarodni denarni sklad takrat počel v
Južni Ameriki in drugih državah tretjega sveta. Kdor danes še raz-
mišlja v teh terminih, enostavno nima domišljije in ne razume, kaj
se v resnici dogaja v svetu. [. . .] imenovati politiko te vlade neolibe-
ralizem, je popolnoma zgrešeno. Da verjamemo v prosto podjetni-
ško pobudo, v manj administrativnih obremenitev in to, da davki
ne smejo preveč bremeniti gospodarstva, še ni neoliberalizem, kot
se pri nas razume. To je pač evropska politika.
Po zatonu komunističnih režimov je v tranzicijskih državah nasto-
pilo obdobje tržne globalizacije in globalnega kapitalizma, podprto z
informacijsko tehnološko revolucijo. Zdelo se je, da je tržno gospodar-
stvo in liberalna demokracija pravi in edini odgovor na vsakršne težave.
Javne dobrine so se privatizirale, marketizacija in komodifikacija sta
se razširili v vse pore družbe. Skrb za mednarodno konkurenčnost in
etika hitrega bogatenja sta bili maksimi za uspešnost, kakor tudi pod-
laga za legitimizacijo neoliberalne ideologije. Z razgradnjo socialne dr-
žave pa postane vprašljiva tudi legitimnost neoliberalne ideologije. Ka-
pitalistična družba je po svojem ustroju razredna družba, ki je prisiljena
iskati ravnovesje in uravnavati trenja med družbenimi razredi. Če do-
ločeni družbi kompromisa ne uspe najti, neizbežno sledi konflikt, ki se
reprezentira kot razredni boj. V ekstremnih razmerah sovražni diskurzi
eskalirajo v nacionalistično hujskaštvo, kot se je to dogajalo v dvajsetih
letih prejšnjega stoletja v Nemčiji in kot se dogaja sedaj v Grčiji, ob spre-
jemanju ostrih varčevalnih ukrepov.
Slovensko visoko šolstvo je vsekakor pod vplivom razmer spremi-
njajočega se okolja v državi, Evropi in širše. Izhaja iz določene tradi-
cije, prilagajati pa se mora tudi aktualnim situacijam. Res je tudi, da
se vsi javni visokošolski subjekti ne nahajajo v istem položaju; neka-
tere mlajše institucije, ki so šele pričele organsko rasti in se razvijati
se težko primerjajo z etabliranimi in uveljavljenimi institucijami. Za-
sebno visoko šolstvo dobi nov zagon, vsakokrat ko desna politična op-
113
