Page 114 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 114
4 Zaključek
maga vzpostavljati ravnovesje na trgu. Sodobni interpreti ga zato ne
uvrščajo med filozofe ideologije prostega trga. Kot moralni filozof tudi
ni apologet¹ pohlepa; če ga beremo v okviru ekonomske politike, se je
zavzemal, da je potrebno vlogo države, pa tudi konkurence omejiti (na
nekaterih področjih bolj, na drugih manj), zato da bi imeli podjetniki
večjo možnost uspeha. Omejil se je na postavljanje moralnih naukov, da
morajo uspešni poslovneži deliti svoje bogastvo s tistimi, ki bi brez njih
težko preživeli; bogastvu posameznikov se je celo posmehoval. Kljub
temu pa ni prišel do tega, da bi vzpostavil pojme, kot so npr. socialna
država, socialna blaginja ali socialna pravičnost. Izgrajevanje družbenih
institucij je potekalo stoletja, vanje so se vgrajevali moralni standardi,
ki jih je družba sprejemala in odobravala. Javne družbene institucije,
katerim je Smith v svojem delu namenil največ pozornosti in diskusije,
so izobraževalne – tako kot druge javne dobrine naj bi služile pospeše-
vanju razvoja trgovine v družbi.
Ena izmed ključnih postavk, ki jo lahko izpostavimo je, da ni dobro
nekritično sprejemati argumentov, ki veljajo za splošno uveljavljene –
družbeno soglasje brez dejanskega razmisleka o osnovnih izhodiščih in
morebitnih posledicah. Zaželeno bi bilo torej spodbujati epistemološki
premik pristopa, kako razumemo ideološke premise diskurza. Dekon-
strukcijskih strategij danes ne najdemo le v filozofiji temveč tudi v šte-
vilnih drugih disciplinah, kot sta na primer arhitektura in literatura,
celo geografija. Dekonstrukcijo kakor tudi diskurzivno analizo na splo-
šno lahko razumemo kot iskanje alternativnih pomenov (Harley 1989).
Diskurz lahko po Macleodovi (2002) razumemo kot konstruktiven na-
čin analize, saj družbe ne le opisuje, temveč predstavlja način, skozi ka-
terega »resničnostni« svet vznikne.
Furlan (2012) opredeli neoliberalizem v javnem in akademskem dir-
skurzu kot precej ohlapen pojem:
Večinoma se nanaša na splet ekonomskih politik tržne liberali-
zacije, kakršne so deregulacija kapitalskih trgov, ukinjanje tržnih
restrikcij, krčenje vloge države pri poseganju v gospodarstvo in
privatizacija javnega premoženja. Pogosto neoliberalizem enačijo
z vero v vsemogočnost svobodnega trga, nemalokrat pa je upo-
rabljen preprosto kot antiliberalen slogan. A proliferacijo rabe
pojma neoliberalizem, ki smo ji priča v zadnjih dvajsetih letih, je
zelo redko pospremila celovita zgodovinskomaterialistična analiza
¹ Branilec, zagovornik.
112
maga vzpostavljati ravnovesje na trgu. Sodobni interpreti ga zato ne
uvrščajo med filozofe ideologije prostega trga. Kot moralni filozof tudi
ni apologet¹ pohlepa; če ga beremo v okviru ekonomske politike, se je
zavzemal, da je potrebno vlogo države, pa tudi konkurence omejiti (na
nekaterih področjih bolj, na drugih manj), zato da bi imeli podjetniki
večjo možnost uspeha. Omejil se je na postavljanje moralnih naukov, da
morajo uspešni poslovneži deliti svoje bogastvo s tistimi, ki bi brez njih
težko preživeli; bogastvu posameznikov se je celo posmehoval. Kljub
temu pa ni prišel do tega, da bi vzpostavil pojme, kot so npr. socialna
država, socialna blaginja ali socialna pravičnost. Izgrajevanje družbenih
institucij je potekalo stoletja, vanje so se vgrajevali moralni standardi,
ki jih je družba sprejemala in odobravala. Javne družbene institucije,
katerim je Smith v svojem delu namenil največ pozornosti in diskusije,
so izobraževalne – tako kot druge javne dobrine naj bi služile pospeše-
vanju razvoja trgovine v družbi.
Ena izmed ključnih postavk, ki jo lahko izpostavimo je, da ni dobro
nekritično sprejemati argumentov, ki veljajo za splošno uveljavljene –
družbeno soglasje brez dejanskega razmisleka o osnovnih izhodiščih in
morebitnih posledicah. Zaželeno bi bilo torej spodbujati epistemološki
premik pristopa, kako razumemo ideološke premise diskurza. Dekon-
strukcijskih strategij danes ne najdemo le v filozofiji temveč tudi v šte-
vilnih drugih disciplinah, kot sta na primer arhitektura in literatura,
celo geografija. Dekonstrukcijo kakor tudi diskurzivno analizo na splo-
šno lahko razumemo kot iskanje alternativnih pomenov (Harley 1989).
Diskurz lahko po Macleodovi (2002) razumemo kot konstruktiven na-
čin analize, saj družbe ne le opisuje, temveč predstavlja način, skozi ka-
terega »resničnostni« svet vznikne.
Furlan (2012) opredeli neoliberalizem v javnem in akademskem dir-
skurzu kot precej ohlapen pojem:
Večinoma se nanaša na splet ekonomskih politik tržne liberali-
zacije, kakršne so deregulacija kapitalskih trgov, ukinjanje tržnih
restrikcij, krčenje vloge države pri poseganju v gospodarstvo in
privatizacija javnega premoženja. Pogosto neoliberalizem enačijo
z vero v vsemogočnost svobodnega trga, nemalokrat pa je upo-
rabljen preprosto kot antiliberalen slogan. A proliferacijo rabe
pojma neoliberalizem, ki smo ji priča v zadnjih dvajsetih letih, je
zelo redko pospremila celovita zgodovinskomaterialistična analiza
¹ Branilec, zagovornik.
112
