Page 113 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 113
Zaključek 4
so se razvile po drugi svetovni vojni regulirajo socialo, zdravstvo, druž-
beni kapital, poklic ter izobraževanje. Marketizacija visokega šolstva pa
kritično odseva ter ruši nekatere temeljne principe teh starih družbe-
nih pogodb, saj država ne zmore izpolnjevati potreb visokošolskih in-
stitucij v nastajajoči družbi znanja. Večji pomen je dan tudi izbiri vse-
bin visokošolskega izobraževanja, z željo specifičnem, bolj praktičnem
znanju, ki naj bi ustrezalo trenutnim potrebam trga dela. Marketiza-
cija je prinesla še premik pri odločanju in upravljanju visokega šolstva,
kvazi-marketizacija pa se odraža v sistematični evalvaciji poslovanja in
dosežkov visokošolskih institucij. Naslednji pomislek, ki se pojavlja ob
marketizaciji, so posledice, ki se bodo odražale na kakovosti visokošol-
skih pedagoških in raziskovalnih storitev; ustanavljajo se novi programi
na področjih, ki so popularna, malo ali nič pa na tistih področjih, ki
zahtevajo določena vlaganja v laboratorijsko opremo npr. Ravno tu bi
pričakovali aktivnejšo regulatorno vlogo države, ki bi odobravala nove
akreditacije tam, kjer je to res potrebno in zaželeno, ne pa na področjih,
kjer je že sedaj preveč gneče.
Čeprav predstavlja marketizacija protitezo državnemu intervencio-
nizmu, je njena funkcija močno odvisna od visokošolskih politik ter
drugih netržnih sil. Zaradi vseh teh nasprotij bo zelo težko napisati
novo družbeno pogodbo, ki bo odražala nove družbene razmere in od-
nose. Mednarodni vplivi so močni, toda v vsaki državi bo potrebno poi-
skati lastno pot, zato je zelo pomembno, da se odpre široka razprava, v
katero bodo vključeni vsi deležniki in da se preneha z enostranskim po-
seganjem v polje, ki brez konsenza nima nobenih realnih možnosti za
uspeh. Pravzaprav povzroča le škodo in nepotrebno podaljšuje stanje
negotovosti. Predvsem pa se je potrebno sprijazniti, da imamo opravka
z množičnim ter krajšim visokošolskim študijem, ki ne zagotavlja zane-
sljive zaposlitve. Miklavič (2013) trdi, da vodi povečevanje »diplomantov
določenih (produktivnih, uporabnih . . .) disciplin« v »prikrito promovi-
ranje socialnega razslojevanja«.
Namesto zaključka ponujamo sklepno razpravo. Če se vrnemo k
Adamu Smithu (2010), ki ga včasih interpretiramo zelo poenostavljeno,
etiketiramo in celo zlorabljamo kot začetnika in zagovornika prostega
trga, je potrebno reči, da pred 200 leti še ni bilo tržne družbe in da je
Smith pravzaprav razlagal trgovsko družbo in vlogo trgovine. Pravza-
prav je nevidna roka v obsežnem delu Bogastva narodov omenjena le
trikrat. Nekateri avtorji (npr. McLean 2006) govorijo celo, da Smith z
nevidno roko ni mislil prostega trga, temveč državno roko, ki naj po-
111
so se razvile po drugi svetovni vojni regulirajo socialo, zdravstvo, druž-
beni kapital, poklic ter izobraževanje. Marketizacija visokega šolstva pa
kritično odseva ter ruši nekatere temeljne principe teh starih družbe-
nih pogodb, saj država ne zmore izpolnjevati potreb visokošolskih in-
stitucij v nastajajoči družbi znanja. Večji pomen je dan tudi izbiri vse-
bin visokošolskega izobraževanja, z željo specifičnem, bolj praktičnem
znanju, ki naj bi ustrezalo trenutnim potrebam trga dela. Marketiza-
cija je prinesla še premik pri odločanju in upravljanju visokega šolstva,
kvazi-marketizacija pa se odraža v sistematični evalvaciji poslovanja in
dosežkov visokošolskih institucij. Naslednji pomislek, ki se pojavlja ob
marketizaciji, so posledice, ki se bodo odražale na kakovosti visokošol-
skih pedagoških in raziskovalnih storitev; ustanavljajo se novi programi
na področjih, ki so popularna, malo ali nič pa na tistih področjih, ki
zahtevajo določena vlaganja v laboratorijsko opremo npr. Ravno tu bi
pričakovali aktivnejšo regulatorno vlogo države, ki bi odobravala nove
akreditacije tam, kjer je to res potrebno in zaželeno, ne pa na področjih,
kjer je že sedaj preveč gneče.
Čeprav predstavlja marketizacija protitezo državnemu intervencio-
nizmu, je njena funkcija močno odvisna od visokošolskih politik ter
drugih netržnih sil. Zaradi vseh teh nasprotij bo zelo težko napisati
novo družbeno pogodbo, ki bo odražala nove družbene razmere in od-
nose. Mednarodni vplivi so močni, toda v vsaki državi bo potrebno poi-
skati lastno pot, zato je zelo pomembno, da se odpre široka razprava, v
katero bodo vključeni vsi deležniki in da se preneha z enostranskim po-
seganjem v polje, ki brez konsenza nima nobenih realnih možnosti za
uspeh. Pravzaprav povzroča le škodo in nepotrebno podaljšuje stanje
negotovosti. Predvsem pa se je potrebno sprijazniti, da imamo opravka
z množičnim ter krajšim visokošolskim študijem, ki ne zagotavlja zane-
sljive zaposlitve. Miklavič (2013) trdi, da vodi povečevanje »diplomantov
določenih (produktivnih, uporabnih . . .) disciplin« v »prikrito promovi-
ranje socialnega razslojevanja«.
Namesto zaključka ponujamo sklepno razpravo. Če se vrnemo k
Adamu Smithu (2010), ki ga včasih interpretiramo zelo poenostavljeno,
etiketiramo in celo zlorabljamo kot začetnika in zagovornika prostega
trga, je potrebno reči, da pred 200 leti še ni bilo tržne družbe in da je
Smith pravzaprav razlagal trgovsko družbo in vlogo trgovine. Pravza-
prav je nevidna roka v obsežnem delu Bogastva narodov omenjena le
trikrat. Nekateri avtorji (npr. McLean 2006) govorijo celo, da Smith z
nevidno roko ni mislil prostega trga, temveč državno roko, ki naj po-
111
