Page 193 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 193
Zaključek 193
de, temveč smo se zanesli izključno na odgovore menedžerjev; vključitev
zgolj slovensko govorečih gostov v raziskavo; pomanjkanje raziskav s pod-
ročja kakovosti v PGO.
Z raziskavo smo prišli tudi do spoznanj in ugotovitev, ki presegajo
prvotni namen in cilje. Ker želimo na osnovi naših ugotovitev spodbu-
diti raziskovalce k nadaljnjemu raziskovanju kakovosti v prehrambnem
gostinstvu, navajamo še nekaj priporočil za raziskovalno delo. Menimo,
da bi bilo predvsem smiselno: podrobneje preučiti načine (pre)poznava-
nja pričakovanj gostov in implementacijo le-teh v ponudbo PGO tudi s
kvalitativnim raziskovalnim pristopom – intervjuji z menedžerji; izvesti
poglobljeno raziskavo vpliva različnih notranjih – menedžerskih dejavni-
kov upravljanja na zagotavljanje kakovosti osebja (npr. preučitev različnih
stilov vodenja, preučitev pomena organizacijske kulture, vpliv medkul-
turnih in medgeneracijskih razlik na zagotavljanje kakovosti itd.); preuči-
ti pomen dejavnikov zunanjega okolja (dejavnike, na katere menedžment
PGO nima neposrednega vpliva); izvesti enako raziskavo v mednaro-
dnem okolju, kjer bi npr. lahko zajeli PGO istega tipa in jih primerja-
li glede na posamezne, trženjske dimenzije kakovosti in ostale primer-
ljive značilnosti (št. sedišč, menedžment, ponudba itd.); preučiti razlike
v zagotavljanju in vrednotenju kakovosti med PGO, ki poslujejo v sklo-
pu nastanitvenih obratov, in komercialnimi PGO odprtega tipa, ki neod-
visno (samostojno) poslujejo na trgu prehrambnega gostinstva; raziska-
ti pomen ugleda (imidža) PGO; nadgraditi raziskavo z analizo dejanskih
poslovnih izidov PGO (bilanco uspeha). Pri tem bi bilo zanimivo ugoto-
viti, kako posamezni trženjski dejavniki oz. dimenzije kakovosti vplivajo
na poslovni izid (dobičkonosnost) posameznih vrst PGO.
V zaključku želimo ponuditi še nekaj predlogov za menedžerje PGO
in druge deležnike, ki so na strokovni ravni povezani s prehrambnim go-
stinstvom. Glede na dejstvo, da ima več kot polovica v raziskavo vključe-
nih PGO tudi interne standarde, in ugotovitev, da se v kar 14 % PGO za-
posleni nikoli oz. skoraj nikoli ne udeležujejo strokovnih izobraževanj, je
treba nujno spodbuditi izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Ker na
kakovost standardizacija nima nikakršnega vpliva, je prav tako smiselno
prilagoditi njen obseg, na kar v hotelirstvu opozarja tudi Šuligoj (2009,
str. 255). Posledično je priporočljivo pristopiti k implementaciji načel t. i.
sodobnih organizacijskih pristopov, saj so ravno pogovori z zaposlenimi
(odprta komunikacija) pomemben dejavnik zagotavljanja kakovosti ose-
bja v PGO. Dokazan pomen (vpliv) osebja nedvomno nakazuje na pomen
strokovne izobraženosti, kulture komuniciranja, spoštovanja etičnih na-
čel in drugačnosti, soodvisnosti bivanja, sodelovanja itd. Osebje predsta-
de, temveč smo se zanesli izključno na odgovore menedžerjev; vključitev
zgolj slovensko govorečih gostov v raziskavo; pomanjkanje raziskav s pod-
ročja kakovosti v PGO.
Z raziskavo smo prišli tudi do spoznanj in ugotovitev, ki presegajo
prvotni namen in cilje. Ker želimo na osnovi naših ugotovitev spodbu-
diti raziskovalce k nadaljnjemu raziskovanju kakovosti v prehrambnem
gostinstvu, navajamo še nekaj priporočil za raziskovalno delo. Menimo,
da bi bilo predvsem smiselno: podrobneje preučiti načine (pre)poznava-
nja pričakovanj gostov in implementacijo le-teh v ponudbo PGO tudi s
kvalitativnim raziskovalnim pristopom – intervjuji z menedžerji; izvesti
poglobljeno raziskavo vpliva različnih notranjih – menedžerskih dejavni-
kov upravljanja na zagotavljanje kakovosti osebja (npr. preučitev različnih
stilov vodenja, preučitev pomena organizacijske kulture, vpliv medkul-
turnih in medgeneracijskih razlik na zagotavljanje kakovosti itd.); preuči-
ti pomen dejavnikov zunanjega okolja (dejavnike, na katere menedžment
PGO nima neposrednega vpliva); izvesti enako raziskavo v mednaro-
dnem okolju, kjer bi npr. lahko zajeli PGO istega tipa in jih primerja-
li glede na posamezne, trženjske dimenzije kakovosti in ostale primer-
ljive značilnosti (št. sedišč, menedžment, ponudba itd.); preučiti razlike
v zagotavljanju in vrednotenju kakovosti med PGO, ki poslujejo v sklo-
pu nastanitvenih obratov, in komercialnimi PGO odprtega tipa, ki neod-
visno (samostojno) poslujejo na trgu prehrambnega gostinstva; raziska-
ti pomen ugleda (imidža) PGO; nadgraditi raziskavo z analizo dejanskih
poslovnih izidov PGO (bilanco uspeha). Pri tem bi bilo zanimivo ugoto-
viti, kako posamezni trženjski dejavniki oz. dimenzije kakovosti vplivajo
na poslovni izid (dobičkonosnost) posameznih vrst PGO.
V zaključku želimo ponuditi še nekaj predlogov za menedžerje PGO
in druge deležnike, ki so na strokovni ravni povezani s prehrambnim go-
stinstvom. Glede na dejstvo, da ima več kot polovica v raziskavo vključe-
nih PGO tudi interne standarde, in ugotovitev, da se v kar 14 % PGO za-
posleni nikoli oz. skoraj nikoli ne udeležujejo strokovnih izobraževanj, je
treba nujno spodbuditi izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Ker na
kakovost standardizacija nima nikakršnega vpliva, je prav tako smiselno
prilagoditi njen obseg, na kar v hotelirstvu opozarja tudi Šuligoj (2009,
str. 255). Posledično je priporočljivo pristopiti k implementaciji načel t. i.
sodobnih organizacijskih pristopov, saj so ravno pogovori z zaposlenimi
(odprta komunikacija) pomemben dejavnik zagotavljanja kakovosti ose-
bja v PGO. Dokazan pomen (vpliv) osebja nedvomno nakazuje na pomen
strokovne izobraženosti, kulture komuniciranja, spoštovanja etičnih na-
čel in drugačnosti, soodvisnosti bivanja, sodelovanja itd. Osebje predsta-
