Page 105 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 105
Empirični del
V empiričnem delu predstavljamo vzorčni okvir raziskave, vzorec, meto-
do zbiranja podatkov ter izbor spremenljivk za analizo, metode analize
podatkov, obdelavo in analizo podatkov, statistično in vsebinsko inter-
pretacijo rezultatov ter izide preverjanja hipotez.
Vzorčni okvir raziskave
Vzorčni okvir raziskave predstavljajo ključni deležniki kongresne de-
stinacije, ki jih na osnovi modela organiziranosti kongresne destinacije,
predstavljenega v razdelku 2.5.2, delimo v dve skupini: prvo skupino ses-
tavljajo udeleženci konferenc, ki jih organizirajo združenja in predstavlja-
jo stran povpraševanja na kongresni destinaciji; drugo skupino pa pred-
stavlja ponudbena stran, ki jo sestavljajo organizatorji kongresov v okviru
združenj in ponudniki kongresnih storitev v Sloveniji, ki so na ozemlju
Slovenije najmanj v zadnjem letu dni obiskali ali sodelovali pri organiza-
ciji mednarodnih kongresov ali konferenc v organizaciji združenj.
Velikost vzorčnega okvirja stežka ocenimo, saj v Sloveniji ne obstaja
nobena zbirka podatkov o kongresni dejavnosti v Sloveniji. Tudi Statistič-
ni urad Republike Slovenije ne izvaja sistematičnih raziskav na področju
poslovnega turizma v Sloveniji, zato so nam lahko v pomoč le ocene ne-
katerih redkih študij.
Po podatkih študije (Sikošek idr. 2014), ki smo jo izvedli za kongre-
sno destinacijo Ljubljana, je bilo v letu 2013 organiziranih 3.847 poslov-
nih srečanj, na katerih je bilo v povprečju prisotnih do 49 udeležencev
na posamezno srečanje. Po podatkih raziskave Interstat (2013) je, gle-
V empiričnem delu predstavljamo vzorčni okvir raziskave, vzorec, meto-
do zbiranja podatkov ter izbor spremenljivk za analizo, metode analize
podatkov, obdelavo in analizo podatkov, statistično in vsebinsko inter-
pretacijo rezultatov ter izide preverjanja hipotez.
Vzorčni okvir raziskave
Vzorčni okvir raziskave predstavljajo ključni deležniki kongresne de-
stinacije, ki jih na osnovi modela organiziranosti kongresne destinacije,
predstavljenega v razdelku 2.5.2, delimo v dve skupini: prvo skupino ses-
tavljajo udeleženci konferenc, ki jih organizirajo združenja in predstavlja-
jo stran povpraševanja na kongresni destinaciji; drugo skupino pa pred-
stavlja ponudbena stran, ki jo sestavljajo organizatorji kongresov v okviru
združenj in ponudniki kongresnih storitev v Sloveniji, ki so na ozemlju
Slovenije najmanj v zadnjem letu dni obiskali ali sodelovali pri organiza-
ciji mednarodnih kongresov ali konferenc v organizaciji združenj.
Velikost vzorčnega okvirja stežka ocenimo, saj v Sloveniji ne obstaja
nobena zbirka podatkov o kongresni dejavnosti v Sloveniji. Tudi Statistič-
ni urad Republike Slovenije ne izvaja sistematičnih raziskav na področju
poslovnega turizma v Sloveniji, zato so nam lahko v pomoč le ocene ne-
katerih redkih študij.
Po podatkih študije (Sikošek idr. 2014), ki smo jo izvedli za kongre-
sno destinacijo Ljubljana, je bilo v letu 2013 organiziranih 3.847 poslov-
nih srečanj, na katerih je bilo v povprečju prisotnih do 49 udeležencev
na posamezno srečanje. Po podatkih raziskave Interstat (2013) je, gle-
