Page 101 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 101
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 101
njujejo preko atributov njene vsebine (Lee in Back 2008; Yoo in Chon
2008; Tanford, Montgomery in Nelson 2012), predvsem preko možnosti
za mreženje, ustvarjanje poslovnih priložnosti. Z udeležbo na konferen-
ci je povezan njen ugled, ki naj bi bil tudi njen pritegovalni element (Tan-
ford, Montgomery in Nelson 2012). Zanimivo je, da se v povezavi z obi-
skom konference pojavljajo dejavniki, ki zavirajo udeležbo in sta jih prva
uvedla Oppermann in Chon (1997), Zhang, Leung in Qu (2007) pa so
jih kasneje dopolnili. Pojavljajo se tudi v drugih raziskavah, in sicer pred-
vsem kot zaviralni dejavniki (Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001; Ro-
binson in Callan 2005).
Sklenemo lahko, da je preučevanje atributov privlačnosti povezano
z različnimi dimenzijami, za katere na podlagi podrobne vsebinske ana-
lize menimo, da se vsebinsko in organizacijsko nanašajo na tri različne
segmente: destinacijo, prizorišče in kongresno prireditev, kar ugotavljajo
tudi Whitfield idr. (2014). Vsak vidik opredeljujejo posamezni atributi, iz
analize pa lahko opazimo, da se isti pojavljajo tako na strani ponudnika
kot na strani udeleženca konference. Zato sklepamo, da je atribute mogo-
če identificirati za vsak vidik in so skupni tako ponudbeni strani kot stra-
ni povpraševanja.
Predlog konstrukta atributov privlačnosti kongresne destinacije kot
izhodišče empirične raziskave
Namen monografije je simultano raziskati, kateri atributi privlačnosti
kongresne destinacije so tisti, ki so pomembni za obiskanost kongresne
destinacije in njenega temeljnega produkta, in sicer z vidika ponudbe in
povpraševanja oziroma z vidika naročnika in udeleženca kot dveh sku-
pin ključnih deležnikov kongresne destinacije. V predhodnem poglav-
ju smo na osnovi modela organiziranosti kongresne destinacije ugotovi-
li, da je obstoj kongresne dejavnosti možen zaradi vzajemne povezanosti
treh konstruktov kongresne destinacije: kongresnega prizorišča, kongres-
ne destinacije in kongresne prireditve ter medsebojnih povezav med na-
ročnikom in ponudnikom kot ponudbeno stranjo ter udeležencem kot
stranjo povpraševanja. Zato na kongresno dejavnost gledamo kot na vza-
jemen preplet dejavnosti, ki se ustvarjajo med ponudbo (naročnikom in
ponudnikom kongresnih storitev) in udeležencem, ki v kongresni desti-
naciji nastopa kot končni potrošnik in s tem odločevalec v procesu ures-
ničitve kongresne prireditve.
Na osnovi celostne vsebinske analize atributov kongresne destinacije
smo ugotovili, da so obravnavani tako na strani ponudnika kot udeležen-
ca, le redke raziskave obravnavajo obe strani (Jago in Deery 2005), čeprav
njujejo preko atributov njene vsebine (Lee in Back 2008; Yoo in Chon
2008; Tanford, Montgomery in Nelson 2012), predvsem preko možnosti
za mreženje, ustvarjanje poslovnih priložnosti. Z udeležbo na konferen-
ci je povezan njen ugled, ki naj bi bil tudi njen pritegovalni element (Tan-
ford, Montgomery in Nelson 2012). Zanimivo je, da se v povezavi z obi-
skom konference pojavljajo dejavniki, ki zavirajo udeležbo in sta jih prva
uvedla Oppermann in Chon (1997), Zhang, Leung in Qu (2007) pa so
jih kasneje dopolnili. Pojavljajo se tudi v drugih raziskavah, in sicer pred-
vsem kot zaviralni dejavniki (Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001; Ro-
binson in Callan 2005).
Sklenemo lahko, da je preučevanje atributov privlačnosti povezano
z različnimi dimenzijami, za katere na podlagi podrobne vsebinske ana-
lize menimo, da se vsebinsko in organizacijsko nanašajo na tri različne
segmente: destinacijo, prizorišče in kongresno prireditev, kar ugotavljajo
tudi Whitfield idr. (2014). Vsak vidik opredeljujejo posamezni atributi, iz
analize pa lahko opazimo, da se isti pojavljajo tako na strani ponudnika
kot na strani udeleženca konference. Zato sklepamo, da je atribute mogo-
če identificirati za vsak vidik in so skupni tako ponudbeni strani kot stra-
ni povpraševanja.
Predlog konstrukta atributov privlačnosti kongresne destinacije kot
izhodišče empirične raziskave
Namen monografije je simultano raziskati, kateri atributi privlačnosti
kongresne destinacije so tisti, ki so pomembni za obiskanost kongresne
destinacije in njenega temeljnega produkta, in sicer z vidika ponudbe in
povpraševanja oziroma z vidika naročnika in udeleženca kot dveh sku-
pin ključnih deležnikov kongresne destinacije. V predhodnem poglav-
ju smo na osnovi modela organiziranosti kongresne destinacije ugotovi-
li, da je obstoj kongresne dejavnosti možen zaradi vzajemne povezanosti
treh konstruktov kongresne destinacije: kongresnega prizorišča, kongres-
ne destinacije in kongresne prireditve ter medsebojnih povezav med na-
ročnikom in ponudnikom kot ponudbeno stranjo ter udeležencem kot
stranjo povpraševanja. Zato na kongresno dejavnost gledamo kot na vza-
jemen preplet dejavnosti, ki se ustvarjajo med ponudbo (naročnikom in
ponudnikom kongresnih storitev) in udeležencem, ki v kongresni desti-
naciji nastopa kot končni potrošnik in s tem odločevalec v procesu ures-
ničitve kongresne prireditve.
Na osnovi celostne vsebinske analize atributov kongresne destinacije
smo ugotovili, da so obravnavani tako na strani ponudnika kot udeležen-
ca, le redke raziskave obravnavajo obe strani (Jago in Deery 2005), čeprav
