Page 106 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 106
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
de na delež kongresnih gostov v strukturi vseh turistov, ki se giblje oko-
li 12 %, ocenjeno število kongresnih gostov v Ljubljani v letu 2012 dobrih
56.000. Z dilemo ocenjevanja velikosti populacije udeležencev konfe-
renc se ukvarjata tudi Robinson in Callan (2005), ki sta ugotavljala, da ne
obstaja enoten vir podatkov, in sta s posebno metodo preračunavanja šte-
vila sedežev v dvoranah in povprečno velikostjo konferenc poskušala do-
ločiti izhodiščno velikost populacije.
Število vseh ponudnikov kongresnih storitev v Sloveniji lahko z
zadržkom ocenimo na podlagi rezultatov izvedene študije (Sikošek idr.
2014) ter analize strukture kongresnih zmogljivosti Slovenije, predsta-
vljene v predhodnem poglavju. Največ je ponudnikov kongresnih prizo-
rišč, katerih število smo v raziskavi ocenili na 208, drugih ponudnikov,
kot so profesionalni kongresni organizatorji (PCO), destinacijske agen-
106 cije (DMC), agencije za organizacijo motivacijskih srečanj, kongresni
uradi, prevozniki, gostinci, agencije za organizacijo spremljevalnih do-
godkov ter drugi, je precej manj kot ponudnikov prizorišč. Obseg naroč-
nikov/organizatorjev kongresnih storitev ocenimo s težavo, saj gre običaj-
no za poslovno skrivnost ponudnikov kongresnih storitev in jih le redki
predstavljajo v obliki referenc, pa še te ne predstavljajo realnega obsega
naročnikov oziroma organizatorjev poslovnih srečanj. Na enako dilemo
določanja velikosti populacije naročnikov oziroma organizatorjev sta na-
letela tudi Robinson in Callan (2002) pri preučevanju dejavnikov za iz-
biro kongresne destinacije, ko poročata o odsotnosti centralnega sezna-
ma naročnikov.
Vzorec
Kot rečeno, sta bila za potrebe raziskave oblikovana dva neodvisna vzor-
ca, ki vključujeta na eni strani predstavnike ponudbene strani, na drugi
strani pa predstavnike strani povpraševanja po kongresu kot osnovnem
proizvodu kongresne destinacije. Slednje sestavljajo udeleženci konfe-
renc, ki jih organizirajo združenja. Drugi neodvisni vzorec predstavlja
ponudbeno stran v kongresni dejavnosti in jo sestavljajo naročniki/orga-
nizatorji kongresov, ki delujejo v okviru združenj, in ponudniki kongre-
snih storitev v Sloveniji, ki so na ozemlju Slovenije najmanj v zadnjem
letu dni obiskali ali sodelovali pri organizaciji mednarodnih kongresov
in konferenc združenj.
V vzorec udeležencev konferenc smo vključili udeležence konferenc,
in sicer na podlagi baz podatkov organizatorjev konferenc združenj z nji-
hovim sodelovanjem oziroma smo jih pridobili iz javno dostopnih virov
na spletnih straneh mednarodnih konferenc združenj, ki so bile organi-
de na delež kongresnih gostov v strukturi vseh turistov, ki se giblje oko-
li 12 %, ocenjeno število kongresnih gostov v Ljubljani v letu 2012 dobrih
56.000. Z dilemo ocenjevanja velikosti populacije udeležencev konfe-
renc se ukvarjata tudi Robinson in Callan (2005), ki sta ugotavljala, da ne
obstaja enoten vir podatkov, in sta s posebno metodo preračunavanja šte-
vila sedežev v dvoranah in povprečno velikostjo konferenc poskušala do-
ločiti izhodiščno velikost populacije.
Število vseh ponudnikov kongresnih storitev v Sloveniji lahko z
zadržkom ocenimo na podlagi rezultatov izvedene študije (Sikošek idr.
2014) ter analize strukture kongresnih zmogljivosti Slovenije, predsta-
vljene v predhodnem poglavju. Največ je ponudnikov kongresnih prizo-
rišč, katerih število smo v raziskavi ocenili na 208, drugih ponudnikov,
kot so profesionalni kongresni organizatorji (PCO), destinacijske agen-
106 cije (DMC), agencije za organizacijo motivacijskih srečanj, kongresni
uradi, prevozniki, gostinci, agencije za organizacijo spremljevalnih do-
godkov ter drugi, je precej manj kot ponudnikov prizorišč. Obseg naroč-
nikov/organizatorjev kongresnih storitev ocenimo s težavo, saj gre običaj-
no za poslovno skrivnost ponudnikov kongresnih storitev in jih le redki
predstavljajo v obliki referenc, pa še te ne predstavljajo realnega obsega
naročnikov oziroma organizatorjev poslovnih srečanj. Na enako dilemo
določanja velikosti populacije naročnikov oziroma organizatorjev sta na-
letela tudi Robinson in Callan (2002) pri preučevanju dejavnikov za iz-
biro kongresne destinacije, ko poročata o odsotnosti centralnega sezna-
ma naročnikov.
Vzorec
Kot rečeno, sta bila za potrebe raziskave oblikovana dva neodvisna vzor-
ca, ki vključujeta na eni strani predstavnike ponudbene strani, na drugi
strani pa predstavnike strani povpraševanja po kongresu kot osnovnem
proizvodu kongresne destinacije. Slednje sestavljajo udeleženci konfe-
renc, ki jih organizirajo združenja. Drugi neodvisni vzorec predstavlja
ponudbeno stran v kongresni dejavnosti in jo sestavljajo naročniki/orga-
nizatorji kongresov, ki delujejo v okviru združenj, in ponudniki kongre-
snih storitev v Sloveniji, ki so na ozemlju Slovenije najmanj v zadnjem
letu dni obiskali ali sodelovali pri organizaciji mednarodnih kongresov
in konferenc združenj.
V vzorec udeležencev konferenc smo vključili udeležence konferenc,
in sicer na podlagi baz podatkov organizatorjev konferenc združenj z nji-
hovim sodelovanjem oziroma smo jih pridobili iz javno dostopnih virov
na spletnih straneh mednarodnih konferenc združenj, ki so bile organi-
