Page 22 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 22
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije

cer iz razumevanja ne izpuščamo primarne vloge organizatorja/naročni-
ka kongresa, ki najprej določi kongresno destinacijo in zatem kongresno
prizorišče (Weber in Chon 2002; Getz 2004; Jago in Deery 2005; Da-
vidson in Rogers 2006) zato, da ju lahko skupaj s kongresno prireditvijo
ponudi kot integralni produkt potencialnim udeležencem. Na tej osno-
vi tako predpostavljamo, da je obiskanost kongresne destinacije posledi-
ca spleta treh dejavnikov, destinacije, prizorišča in konference, ter uva-
jamo nov konstrukt obiskanosti kongresne destinacije, ki nam omogoča
drugačno, celostnejšo obravnavo skozi prizmo destinacijskih privlačnos-
ti in ga sestavlja skupina atributov privlačnosti destinacije, skupina atri-
butov privlačnosti kongresne prireditve in skupina atributov privlačnos-
ti prizorišča.

Ugotovitve nekaterih avtorjev (Oppermann in Chon 1997; Jago in
22 Deery 2005; Jae Lee in Back 2005; Yoo in Chon 2010; Whitfield idr.

2014) kažejo, da bi bilo treba dejavnike in atribute kongresne destinaci-
je oceniti z različnih vidikov. S predlaganim izhodiščem bi lahko določi-
li tiste atribute privlačnosti, ki bi bili po oceni deležnikov ključni za obisk
kongresne destinacije, ter pridobili integriran vpogled na njeno obiska-
nost, kar po naši oceni predstavlja osnovo konkurenčne kongresne desti-
nacije.

Temeljno tezo bomo preverjali s pomočjo dveh hipotez, navedenih v
nadaljevanju.
Hipoteza 1: Privlačnost kongresne destinacije kot dejavnik njene obiska-

nosti je večdimenzionalen konstrukt, ki ga opredeljujejo privlačnost destina-
cije, privlačnost prizorišča in privlačnost konference.

Utemeljitev
Identifikacija determinant, ki vplivajo na obisk konferenčnih prireditev,
je bila pogosto predmet raziskav. Najbolj razširjen je model izbire kon-
gresne destinacije, ki sta ga razvila Crouch in Brent Ritchie (1998). V
njem nastopa osem različnih kategorij, kot so dostopnost, lokalna pod-
pora, izvenkonferenčne priložnost, namestitvene zmogljivosti, prizori-
šče, informacije, okolje idr. kriteriji, ki jih skupno determinira 36 dimen-
zij. V raziskavah (Oppermann 1996b; Chacko in Fenich 2000; Fenich
2001; Robinson in Callan 2001; Crouch in Louviere 2003; Baloglu in
Love 2005; Chen 2006; Breiter in Milman 2006; Fawzy in Samra 2008;
Yoo in Chon 2008; Severt in Palakurthi 2008; Shin 2009; Jin, Bauer in
Weber 2010; Yoo in Chon 2010; Whitfield idr. 2014) avtorji navajajo
tudi druge atribute ali dimenzije; njihov pregled pokaže, da najpogosteje
   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27