Page 77 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 77
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 77
posredno s ponudnikom storitev ali posrednikom, ki mu je organizator
zaupal to nalogo. Ugotavljamo, da je vloga udeleženca kongresa kot ak-
tivnega deležnika kongresne destinacije v raziskavah neupravičeno zapos-
tavljena in je ne smemo zanemariti. Začetne raziskave s področja kon-
gresne dejavnosti so vlogo udeleženca videle kot statično kategorijo, ki jo
najslikoviteje opišeta Davidson in Rogers (2006), ki ugotavljata, da ima-
jo udeleženci malo vpliva na končno izbiro destinacije. Pred seboj imajo
le izbiro »udeležiti se ali ne udeležiti se konference«, saj jo pred njimi iz-
berejo (določijo) organizatorji kongresa. V novejših raziskavah se avtorji
(Robinson in Callan 2001; Jae Lee in Back 2005; Jago in Deery 2005; Jae
Lee in Back 2008; Yoo in Chon 2008; Lu in Cai 2009; Shin 2009; Mair in
Thompson 2009; Dragićević idr. 2011; Mohammadi in Mohamed 2011;
Kim, Lee in Kim 2012; Dunjić idr. 2012; Whitfield idr. 2014) bolj posve-
čajo udeležencu in vprašanjem o pomembnosti izbire destinacije, lojal-
nosti do destinacije, zadovoljstvom s storitvami in podobno.
Iz ugotovitev lahko povzamemo, da je kongresna destinacija osrednji
prostor, ki obstaja zaradi organizacije kongresa kot njenega temeljne-
ga proizvoda in na katerem se srečajo njen naročnik oziroma organiza-
tor, ponudnik kongresnih in drugih storitev ter kongresni udeleženec kot
končni potrošnik temeljnega proizvoda. Ugotavljamo tudi, da tako na-
ročnik kot ponudnik vlagata precejšnje napore v ustvarjanje priložnosti,
da bi bila kongresna prireditev čim uspešnejša in kongresna destinacija pri-
vlačnejša za kongresne udeležence na drugi strani, kar se najpogosteje iz-
razi kot povečana udeležba na konferenci oziroma večja obiskanost tako
konference kot tudi kongresne destinacije.
Koncept obiskanosti kongresne destinacije
Obiskanost destinacije je kategorija, ki jo v turizmu zelo pogosto uporab-
ljamo za merjenje uspešnosti turistične destinacije in jo izražamo v številu
obiskovalcev destinacije (Nemec Rudež in Zabukovec Baruca 2011). Obi-
čajno to število merijo statistični uradi ali drugi uradi, ki so v turizmu za-
dolženi za spremljanje gibanja tega števila.
Tudi v kongresni dejavnosti se obiskanost kot kvantitativna kategori-
ja zelo pogosto omenja v povezavi z uspešnostjo bodisi organizatorja, po-
nudnika ali destinacije. Kot merilo zasledimo število udeležencev, še po-
gosteje pa število konferenc, izvedenih v določenem obdobju (Crouch in
Brent Ritchie 1998; Nelson in Rys 2000; Fawzy in Samra 2008; Elston in
Draper 2012).
Obiskanost je po vsebinski strani kategorija, ki pomeni udeležbo
na konferenci (Crouch in Brent Ritchie 1998; Ngamson, Beck in Lalo-
posredno s ponudnikom storitev ali posrednikom, ki mu je organizator
zaupal to nalogo. Ugotavljamo, da je vloga udeleženca kongresa kot ak-
tivnega deležnika kongresne destinacije v raziskavah neupravičeno zapos-
tavljena in je ne smemo zanemariti. Začetne raziskave s področja kon-
gresne dejavnosti so vlogo udeleženca videle kot statično kategorijo, ki jo
najslikoviteje opišeta Davidson in Rogers (2006), ki ugotavljata, da ima-
jo udeleženci malo vpliva na končno izbiro destinacije. Pred seboj imajo
le izbiro »udeležiti se ali ne udeležiti se konference«, saj jo pred njimi iz-
berejo (določijo) organizatorji kongresa. V novejših raziskavah se avtorji
(Robinson in Callan 2001; Jae Lee in Back 2005; Jago in Deery 2005; Jae
Lee in Back 2008; Yoo in Chon 2008; Lu in Cai 2009; Shin 2009; Mair in
Thompson 2009; Dragićević idr. 2011; Mohammadi in Mohamed 2011;
Kim, Lee in Kim 2012; Dunjić idr. 2012; Whitfield idr. 2014) bolj posve-
čajo udeležencu in vprašanjem o pomembnosti izbire destinacije, lojal-
nosti do destinacije, zadovoljstvom s storitvami in podobno.
Iz ugotovitev lahko povzamemo, da je kongresna destinacija osrednji
prostor, ki obstaja zaradi organizacije kongresa kot njenega temeljne-
ga proizvoda in na katerem se srečajo njen naročnik oziroma organiza-
tor, ponudnik kongresnih in drugih storitev ter kongresni udeleženec kot
končni potrošnik temeljnega proizvoda. Ugotavljamo tudi, da tako na-
ročnik kot ponudnik vlagata precejšnje napore v ustvarjanje priložnosti,
da bi bila kongresna prireditev čim uspešnejša in kongresna destinacija pri-
vlačnejša za kongresne udeležence na drugi strani, kar se najpogosteje iz-
razi kot povečana udeležba na konferenci oziroma večja obiskanost tako
konference kot tudi kongresne destinacije.
Koncept obiskanosti kongresne destinacije
Obiskanost destinacije je kategorija, ki jo v turizmu zelo pogosto uporab-
ljamo za merjenje uspešnosti turistične destinacije in jo izražamo v številu
obiskovalcev destinacije (Nemec Rudež in Zabukovec Baruca 2011). Obi-
čajno to število merijo statistični uradi ali drugi uradi, ki so v turizmu za-
dolženi za spremljanje gibanja tega števila.
Tudi v kongresni dejavnosti se obiskanost kot kvantitativna kategori-
ja zelo pogosto omenja v povezavi z uspešnostjo bodisi organizatorja, po-
nudnika ali destinacije. Kot merilo zasledimo število udeležencev, še po-
gosteje pa število konferenc, izvedenih v določenem obdobju (Crouch in
Brent Ritchie 1998; Nelson in Rys 2000; Fawzy in Samra 2008; Elston in
Draper 2012).
Obiskanost je po vsebinski strani kategorija, ki pomeni udeležbo
na konferenci (Crouch in Brent Ritchie 1998; Ngamson, Beck in Lalo-
