Page 76 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 76
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
Ponudniki na kongresni destinaciji so specializirani za izvajanje kon-
gresnih storitev, povezujejo pa se tudi z drugimi ponudniki storitev, ki ni-
majo neposredne zveze z organizacijo konference. Njihove vezi potekajo
neposredno v smeri do naročnika kongresa ali posredno preko obeh sku-
pin posrednikov, sodelujejo pa tudi z udeleženci, običajno pri rezervaci-
ji nastanitev. Ponudniki kongresnih storitev zaradi promocije lahko so-
delujejo s kongresnim uradom, Oppermann in Chon (1997) pa navajata,
da gostiteljsko prizorišče skrbi tudi za promocijo destinacije pri udeležen-
cih. Hkrati tudi menita (prav tam), da prizorišče posredno preko svoje-
ga ugleda ali svoje pozitivne podobe lahko vpliva na število udeležencev,
s čimer se strinjajo tudi drugi avtorji (Lu in Cai 2009; Kim, Yoon in Kim
2011).
Različne javne, vladne in izobraževalne institucije nimajo neposre-
76 dne zveze z udeleženci, naročniki ali ponudniki, vendar prispevajo svoj
delež h kongresni destinaciji. Swarbrooke in Horner (2001) poudarjata,
da je njihova vloga vidna le posredno, vendar brez storitev teh institucij ni
moč graditi konkurenčne destinacije.
Med povpraševalce po storitvah kongresne destinacije uvrščamo ude-
ležence kongresa, ki nastopajo kot končni kupci produkta kongresne de-
stinacije oziroma njenih storitev s tem, ko poravnajo kotizacijo za udelež-
bo na konferenci in trošijo za druge storitve na gostiteljski destinaciji. Za
razumevanje koncepta udeleženca kongresa je treba pojasniti, da ločuje-
mo med udeleženci v širšem in ožjem smislu. Oppermann in Chon (1997),
Rogers (1998 in 2008) ter Swarbrooke in Horner (2001) poudarjajo, da je
udeleženec konference združenja oseba, ki potuje na kongresno destina-
cijo z namenom udeležbe na kongresni destinaciji, vendar pri tem ni nuj-
no, da potuje sam. Pri potovanju ga običajno spremlja partner ali druži-
na; spremljevalec/-ci se ne udeležuje/-jo rednega kongresnega programa,
ampak le morebitnih spremljevalnih dejavnosti, ki običajno potekajo iz-
ven kongresnega prizorišča. V širšem smislu zato razumemo vse tiste ude-
ležence, ki kongresno destinacijo obiščejo zaradi udeležbe na kongresu,
in sicer skupaj s spremljevalci. V ožjem smislu pa med udeležence prište-
vamo samo udeležence, ki se udeležijo kongresne prireditve na kongres-
nem prizorišču. Oppermann in Chon (1997, 184) še podrobneje ločuje-
ta segment udeležencev, saj med udeleženci v ožjem smislu ločujeta med
tistimi, ki so člani (»participating members«) oziroma nečlani združe-
nja (»participating non-members«), in »nesodelujočimi člani« (»non-
-participating members«) ter opozarjata na družine kot spremljevalce, ki
pogosto pomembno vplivajo na udeležbo. Udeleženci komunicirajo in iz-
birajo kongresno destinacijo bodisi preko organizatorja srečanj ali pa ne-
Ponudniki na kongresni destinaciji so specializirani za izvajanje kon-
gresnih storitev, povezujejo pa se tudi z drugimi ponudniki storitev, ki ni-
majo neposredne zveze z organizacijo konference. Njihove vezi potekajo
neposredno v smeri do naročnika kongresa ali posredno preko obeh sku-
pin posrednikov, sodelujejo pa tudi z udeleženci, običajno pri rezervaci-
ji nastanitev. Ponudniki kongresnih storitev zaradi promocije lahko so-
delujejo s kongresnim uradom, Oppermann in Chon (1997) pa navajata,
da gostiteljsko prizorišče skrbi tudi za promocijo destinacije pri udeležen-
cih. Hkrati tudi menita (prav tam), da prizorišče posredno preko svoje-
ga ugleda ali svoje pozitivne podobe lahko vpliva na število udeležencev,
s čimer se strinjajo tudi drugi avtorji (Lu in Cai 2009; Kim, Yoon in Kim
2011).
Različne javne, vladne in izobraževalne institucije nimajo neposre-
76 dne zveze z udeleženci, naročniki ali ponudniki, vendar prispevajo svoj
delež h kongresni destinaciji. Swarbrooke in Horner (2001) poudarjata,
da je njihova vloga vidna le posredno, vendar brez storitev teh institucij ni
moč graditi konkurenčne destinacije.
Med povpraševalce po storitvah kongresne destinacije uvrščamo ude-
ležence kongresa, ki nastopajo kot končni kupci produkta kongresne de-
stinacije oziroma njenih storitev s tem, ko poravnajo kotizacijo za udelež-
bo na konferenci in trošijo za druge storitve na gostiteljski destinaciji. Za
razumevanje koncepta udeleženca kongresa je treba pojasniti, da ločuje-
mo med udeleženci v širšem in ožjem smislu. Oppermann in Chon (1997),
Rogers (1998 in 2008) ter Swarbrooke in Horner (2001) poudarjajo, da je
udeleženec konference združenja oseba, ki potuje na kongresno destina-
cijo z namenom udeležbe na kongresni destinaciji, vendar pri tem ni nuj-
no, da potuje sam. Pri potovanju ga običajno spremlja partner ali druži-
na; spremljevalec/-ci se ne udeležuje/-jo rednega kongresnega programa,
ampak le morebitnih spremljevalnih dejavnosti, ki običajno potekajo iz-
ven kongresnega prizorišča. V širšem smislu zato razumemo vse tiste ude-
ležence, ki kongresno destinacijo obiščejo zaradi udeležbe na kongresu,
in sicer skupaj s spremljevalci. V ožjem smislu pa med udeležence prište-
vamo samo udeležence, ki se udeležijo kongresne prireditve na kongres-
nem prizorišču. Oppermann in Chon (1997, 184) še podrobneje ločuje-
ta segment udeležencev, saj med udeleženci v ožjem smislu ločujeta med
tistimi, ki so člani (»participating members«) oziroma nečlani združe-
nja (»participating non-members«), in »nesodelujočimi člani« (»non-
-participating members«) ter opozarjata na družine kot spremljevalce, ki
pogosto pomembno vplivajo na udeležbo. Udeleženci komunicirajo in iz-
birajo kongresno destinacijo bodisi preko organizatorja srečanj ali pa ne-
