Page 75 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 75
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 75
budnik za organizacijo kongresa na destinaciji. Jago in Deery (2005) ga
zato imenujeta »glavni klient«, Oppermann in Chon (1997) pa akter, ki
udeležencem priskrbi priložnost za izmenjavo mnenj.
Naročnik je organizacija, bodisi strokovno združenje bodisi podjetje,
najpogosteje pa se v literaturi omenja združenja, pri katerih je udeležba
na kongresu povezana s plačilom kotizacije. Večje organizacije imajo las-
ten oddelek ali organizacijski odbor, pri manjših pa gre za posameznike,
ki skrbijo za organizacijo (Rogers 2008). Naročniki s ponudniki storitev
na destinaciji navežejo stik bodisi neposredno, običajno z večjimi kongre-
snimi centri, ali preko posrednikov, kot je na primer profesionalni kon-
gresni organizator ali kongresni urad, s katerim so v stiku v predhodnem
(razpisnem) procesu9 izbire destinacije.
Izbira je običajno odvisna od izkušenj in zahtevnosti organizacije
kongresa. Kadar navežejo stik s kongresnim hotelom, poteka njuno dogo-
varjanje samostojno, brez posrednikov, pogosto kongresni hotel ali kon-
gresni center poskrbi za celotno organizacijo in zagotavljanje vseh pot-
rebnih storitev. Kadar naročnik za organizacijo zadolži profesionalnega
kongresnega organizatorja, pa ta nastopa kot posrednik med naročni-
kom in ponudniki na kongresni destinaciji, pogosto pa tudi med naroč-
nikom in udeležencem (Jago in Deery 2005; Davidson in Rogers 2006).
Kadar naročnik ne pozna ponudbe na destinaciji, je njegov prvi stik kon-
gresni urad, ki predstavlja destinacijo in nepristransko zastopa intere-
se ponudnikov na njej ter skrbi za pretok informacij med njimi (Weber
2001). Naročnik zaradi organizacije izkazuje neposreden interes za kon-
gresno destinacijo z namenom, da izbere tisto, ki bo zaradi svojih lastnos-
ti omogočila čim višjo obiskanost oziroma maksimirala število udeležen-
cev (Var, Cesario in Mauser 1985; Hahm idr. 2016) tako, da poskrbi za
promocijo kongresa in kongresne lokacije (Oppermann in Chon 1997).
9 Predhodni proces izbire destinacije je kompleksen proces, ko se organizatorji/naročniki za des-
tinacijo odločijo v postopku kandidature za organizacijo kongresa. Ta traja dalj časa in se začne
tudi deset ali več let pred načrtovanim kongresom. Proces je običajen za večje oziroma zelo ve-
like kongrese z več sto ali tisoč udeleženci. V postopku kandidature običajno sodeluje kongresna
destinacija kot enoten ponudnik vseh storitev, ki jih organizator/naročnik pričakuje in jih koor-
dinira kongresni urad (Getz 2004). Kot organizatorje/naročnike ponudniki kongresnih storitev
pogosto razumejo posebne stranke – goste destinacije, ki slednjo predhodno obiščejo v okviru
poslovnih borz ali oglednih obiskov kot »vabljeni kupci« (»hosted buyers«). Pri tem opozarja-
mo, da ne gre za klasično razumevanje kupca kot končnega potrošnika, ampak kot stranko, na kar
opozarjata tudi Jago in Deery (2010), medtem ko je udeleženec kongresa končni potrošnik, ki v
obliki kotizacije plača kongresni proizvod oziroma v njem združene storitve ter morebitne druge
storitve na kongresni destinaciji (UNWTO 2006).
budnik za organizacijo kongresa na destinaciji. Jago in Deery (2005) ga
zato imenujeta »glavni klient«, Oppermann in Chon (1997) pa akter, ki
udeležencem priskrbi priložnost za izmenjavo mnenj.
Naročnik je organizacija, bodisi strokovno združenje bodisi podjetje,
najpogosteje pa se v literaturi omenja združenja, pri katerih je udeležba
na kongresu povezana s plačilom kotizacije. Večje organizacije imajo las-
ten oddelek ali organizacijski odbor, pri manjših pa gre za posameznike,
ki skrbijo za organizacijo (Rogers 2008). Naročniki s ponudniki storitev
na destinaciji navežejo stik bodisi neposredno, običajno z večjimi kongre-
snimi centri, ali preko posrednikov, kot je na primer profesionalni kon-
gresni organizator ali kongresni urad, s katerim so v stiku v predhodnem
(razpisnem) procesu9 izbire destinacije.
Izbira je običajno odvisna od izkušenj in zahtevnosti organizacije
kongresa. Kadar navežejo stik s kongresnim hotelom, poteka njuno dogo-
varjanje samostojno, brez posrednikov, pogosto kongresni hotel ali kon-
gresni center poskrbi za celotno organizacijo in zagotavljanje vseh pot-
rebnih storitev. Kadar naročnik za organizacijo zadolži profesionalnega
kongresnega organizatorja, pa ta nastopa kot posrednik med naročni-
kom in ponudniki na kongresni destinaciji, pogosto pa tudi med naroč-
nikom in udeležencem (Jago in Deery 2005; Davidson in Rogers 2006).
Kadar naročnik ne pozna ponudbe na destinaciji, je njegov prvi stik kon-
gresni urad, ki predstavlja destinacijo in nepristransko zastopa intere-
se ponudnikov na njej ter skrbi za pretok informacij med njimi (Weber
2001). Naročnik zaradi organizacije izkazuje neposreden interes za kon-
gresno destinacijo z namenom, da izbere tisto, ki bo zaradi svojih lastnos-
ti omogočila čim višjo obiskanost oziroma maksimirala število udeležen-
cev (Var, Cesario in Mauser 1985; Hahm idr. 2016) tako, da poskrbi za
promocijo kongresa in kongresne lokacije (Oppermann in Chon 1997).
9 Predhodni proces izbire destinacije je kompleksen proces, ko se organizatorji/naročniki za des-
tinacijo odločijo v postopku kandidature za organizacijo kongresa. Ta traja dalj časa in se začne
tudi deset ali več let pred načrtovanim kongresom. Proces je običajen za večje oziroma zelo ve-
like kongrese z več sto ali tisoč udeleženci. V postopku kandidature običajno sodeluje kongresna
destinacija kot enoten ponudnik vseh storitev, ki jih organizator/naročnik pričakuje in jih koor-
dinira kongresni urad (Getz 2004). Kot organizatorje/naročnike ponudniki kongresnih storitev
pogosto razumejo posebne stranke – goste destinacije, ki slednjo predhodno obiščejo v okviru
poslovnih borz ali oglednih obiskov kot »vabljeni kupci« (»hosted buyers«). Pri tem opozarja-
mo, da ne gre za klasično razumevanje kupca kot končnega potrošnika, ampak kot stranko, na kar
opozarjata tudi Jago in Deery (2010), medtem ko je udeleženec kongresa končni potrošnik, ki v
obliki kotizacije plača kongresni proizvod oziroma v njem združene storitve ter morebitne druge
storitve na kongresni destinaciji (UNWTO 2006).
