Page 74 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 74
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
74
Legenda:
deležniki sodelujejo med seboj zaradi organizacije konferenčne prireditve
deležniki imajo neposredno zanimanje zaradi kongresne destinacije
deležniki med seboj sodelujejo zaradi obiska kongresne destinacije (konferenčne priredi-
tve)
Slika 2: Model organiziranosti kongresne destinacije in povezave med skupinami deležnikov
Vir: prirejeno po Sikošek 2014, UNWTO 2006 in lastna izdelava.
Bistvo modela je v tem, da kot osnovno enoto kongresne destinacije
predpostavlja kongresno prireditev, in sicer kot temeljno gibalo, ki obli-
kuje značaj kongresne destinacije, s tem, da za realizacijo potrebuje kon-
gresno prizorišče kot svoj osrednji prostor. Na kongresni destinaciji se za-
radi zadovoljevanja svojih interesov znajdejo ključni deležniki, med njimi
pa potekajo različne povezave in medsebojni odnosi. Vsi imajo tudi skup-
no lastnost: njihov obstoj je možen zaradi obstoja kongresne prireditve
in s tem kongresne destinacije, ki s tem predstavlja prostorski koncept,
kjer se srečata kongresno povpraševanje in ponudba. Med ponudnike po
smernicah UNWTO (2006) uvrščamo ponudnike storitev na destinaci-
ji, posrednike in naročnike kongresov, na stran povpraševanja pa udele-
žence; predstavili smo jih v predhodnem poglavju.
S kongresno destinacijo in njenimi storitvami pride v stik najprej or-
ganizator ali naročnik konferenčnih prireditev, ki je imenovan tudi po-
74
Legenda:
deležniki sodelujejo med seboj zaradi organizacije konferenčne prireditve
deležniki imajo neposredno zanimanje zaradi kongresne destinacije
deležniki med seboj sodelujejo zaradi obiska kongresne destinacije (konferenčne priredi-
tve)
Slika 2: Model organiziranosti kongresne destinacije in povezave med skupinami deležnikov
Vir: prirejeno po Sikošek 2014, UNWTO 2006 in lastna izdelava.
Bistvo modela je v tem, da kot osnovno enoto kongresne destinacije
predpostavlja kongresno prireditev, in sicer kot temeljno gibalo, ki obli-
kuje značaj kongresne destinacije, s tem, da za realizacijo potrebuje kon-
gresno prizorišče kot svoj osrednji prostor. Na kongresni destinaciji se za-
radi zadovoljevanja svojih interesov znajdejo ključni deležniki, med njimi
pa potekajo različne povezave in medsebojni odnosi. Vsi imajo tudi skup-
no lastnost: njihov obstoj je možen zaradi obstoja kongresne prireditve
in s tem kongresne destinacije, ki s tem predstavlja prostorski koncept,
kjer se srečata kongresno povpraševanje in ponudba. Med ponudnike po
smernicah UNWTO (2006) uvrščamo ponudnike storitev na destinaci-
ji, posrednike in naročnike kongresov, na stran povpraševanja pa udele-
žence; predstavili smo jih v predhodnem poglavju.
S kongresno destinacijo in njenimi storitvami pride v stik najprej or-
ganizator ali naročnik konferenčnih prireditev, ki je imenovan tudi po-
