Page 91 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 91
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 91
Veliko pozornost tako raziskovalcev kot respondentov zavzemajo
atributi, ki opisujejo kongresne dvorane, pri čemer je največ pozornosti
namenjene njenim zmogljivostim, torej sposobnosti sprejeti določeno šte-
vilo udeležencev, ter storitvam, ki jih zagotavljajo, bodisi po obsegu, ka-
kovosti ali številu dodatnih storitev, ki so na voljo. Pojem kongresne dvo-
rane se tesno povezuje s pojmom prizorišča oziroma je njegov sinonim.
Kot ugotavljamo zgoraj, pa se navezuje tudi na hotelske zmogljivosti.
Iz predstavljenih atributov lahko tudi ugotovimo, da se atribut do-
stopnosti pojavlja v skoraj vseh raziskavah in vse od zgodnjih raziskav,
pri čemer gre večinoma za prometno dostopnost. Ta je pogosto mišljena
zelo generično, redkeje je atribut jasno definiran. Ugotavljamo, da je letal-
ska dostopnost vprašanje, ki je zastavljeno organizatorjem mednarodnih
konferenc, ki so zaradi profila udeležencev pri organizaciji bolj vezani na
to obliko prevoza (Nelson in Rys 2000; Jago in Deery 2005; DiPietro idr.
2008; Del Chiappa 2012). Atribut dostopnosti ni vedno mišljen kot atri-
but fizične dostopnosti, ampak je omenjen tudi kot atribut cenovne do-
stopnosti destinacije (Nelson in Rys 2000).
Najmanj pozornosti je namenjene atributom, ki se navezujejo na zu-
nanje okolje destinacije, kot so lokalna podpora, gostoljubje domačinov
ter klima oziroma vreme na destinaciji. Sklepamo, da so to atributi, ki jim
organizatorji zaradi siceršnje organizacijske navezanosti na prizorišče za-
prtega tipa ne posvečajo tolikšne pozornosti, čeprav je atribut izvenkon-
ferenčnih dejavnosti temu nasproten, saj se večinoma navezuje na izvaja-
nje prostočasnih dejavnosti v destinaciji.
Iz analize atributov, ki prispevajo k odločitvi o izbiri destinacije, lah-
ko povzamemo, da je ciljna raziskovana populacija sestavljena iz naroč-
nikov oziroma organizatorjev kongresov, raziskave pa so kvantitativno
usmerjene. Vsebinska analiza atributov je pokazala, da se ti pomensko na-
vezujejo na kongresno destinacijo, le redke izključno na atribute prizori-
šča. Atributi, povezani z destinacijo, se dejansko najpogosteje povezujejo
z atributi zmogljivosti hotela in kongresnega prizorišča oziroma so obrav-
navani simultano, kar potrjujejo izsledki raziskav (Rogers 2008; Robin-
son in Callan 2005; VisitDenmark 2012; ShiNa idr. 2013; Poland Mee-
tings and Events Industry Report 2014 2014) in strokovna praksa, torej da
se največji delež kongresnih srečanj odvija v hotelih. Destinacijski atribu-
ti so najpogosteje povezani z dostopnostjo same destinacije ter z možnost-
mi prostočasnih dejavnosti na destinaciji, ki niso vedno vezane na pro-
gram konference, čeprav so od njega časovno odvisne. Pomemben atribut
so poleg omenjenih še stroški, predvsem tisti, povezani z izvedbo konfe-
rence in s splošnimi stroški v destinaciji. Drugi, sicer manj pogosto ome-
Veliko pozornost tako raziskovalcev kot respondentov zavzemajo
atributi, ki opisujejo kongresne dvorane, pri čemer je največ pozornosti
namenjene njenim zmogljivostim, torej sposobnosti sprejeti določeno šte-
vilo udeležencev, ter storitvam, ki jih zagotavljajo, bodisi po obsegu, ka-
kovosti ali številu dodatnih storitev, ki so na voljo. Pojem kongresne dvo-
rane se tesno povezuje s pojmom prizorišča oziroma je njegov sinonim.
Kot ugotavljamo zgoraj, pa se navezuje tudi na hotelske zmogljivosti.
Iz predstavljenih atributov lahko tudi ugotovimo, da se atribut do-
stopnosti pojavlja v skoraj vseh raziskavah in vse od zgodnjih raziskav,
pri čemer gre večinoma za prometno dostopnost. Ta je pogosto mišljena
zelo generično, redkeje je atribut jasno definiran. Ugotavljamo, da je letal-
ska dostopnost vprašanje, ki je zastavljeno organizatorjem mednarodnih
konferenc, ki so zaradi profila udeležencev pri organizaciji bolj vezani na
to obliko prevoza (Nelson in Rys 2000; Jago in Deery 2005; DiPietro idr.
2008; Del Chiappa 2012). Atribut dostopnosti ni vedno mišljen kot atri-
but fizične dostopnosti, ampak je omenjen tudi kot atribut cenovne do-
stopnosti destinacije (Nelson in Rys 2000).
Najmanj pozornosti je namenjene atributom, ki se navezujejo na zu-
nanje okolje destinacije, kot so lokalna podpora, gostoljubje domačinov
ter klima oziroma vreme na destinaciji. Sklepamo, da so to atributi, ki jim
organizatorji zaradi siceršnje organizacijske navezanosti na prizorišče za-
prtega tipa ne posvečajo tolikšne pozornosti, čeprav je atribut izvenkon-
ferenčnih dejavnosti temu nasproten, saj se večinoma navezuje na izvaja-
nje prostočasnih dejavnosti v destinaciji.
Iz analize atributov, ki prispevajo k odločitvi o izbiri destinacije, lah-
ko povzamemo, da je ciljna raziskovana populacija sestavljena iz naroč-
nikov oziroma organizatorjev kongresov, raziskave pa so kvantitativno
usmerjene. Vsebinska analiza atributov je pokazala, da se ti pomensko na-
vezujejo na kongresno destinacijo, le redke izključno na atribute prizori-
šča. Atributi, povezani z destinacijo, se dejansko najpogosteje povezujejo
z atributi zmogljivosti hotela in kongresnega prizorišča oziroma so obrav-
navani simultano, kar potrjujejo izsledki raziskav (Rogers 2008; Robin-
son in Callan 2005; VisitDenmark 2012; ShiNa idr. 2013; Poland Mee-
tings and Events Industry Report 2014 2014) in strokovna praksa, torej da
se največji delež kongresnih srečanj odvija v hotelih. Destinacijski atribu-
ti so najpogosteje povezani z dostopnostjo same destinacije ter z možnost-
mi prostočasnih dejavnosti na destinaciji, ki niso vedno vezane na pro-
gram konference, čeprav so od njega časovno odvisne. Pomemben atribut
so poleg omenjenih še stroški, predvsem tisti, povezani z izvedbo konfe-
rence in s splošnimi stroški v destinaciji. Drugi, sicer manj pogosto ome-
