Page 92 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 92
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
njeni atributi, ki se jih povezuje z destinacijo, so imidž destinacije, var-
nost, strokovnost kongresnega osebja, gostoljubnost domačinov idr..
Vidik udeleženca – končnega potrošnika storitev v kongresni destinaciji
Že v nekaterih raziskavah atributov privlačnosti kongresne destinacije z
vidika naročnika so prišli do ugotovitev, da bi jih bilo treba raziskati tudi
z vidika udeleženca (Oppermann 1996a; Go in Govers 1999; Del Chiap-
pa 2012; Whitfield idr. 2014). Kasneje so se avtorji raziskav, ki so preu-
čevale motive in dejavnike izbire destinacije na strani udeležencev, spra-
ševali o razlogu, zakaj se tovrstne raziskave niso pojavile že prej, če pa je
udeleženec končni potrošnik kongresnega produkta in ima možnost iz-
bire med več konferencami (Mair in Thompson 2009). Oppermann in
Chon (1997) sta bila prva, ki sta najprej oblikovala model povezav med
92 tremi ključnimi akterji na kongresnem trgu, ki ustvarjajo ponudbo in
povpraševanje, ter nadalje z odločitvenim modelom opozorila na nujnost
preučevanja možnih izbir, ki jih ima potencialni udeleženec pri odloči-
tvi za obisk konference in destinacije. Njun model je bil izhodišče za na-
daljnje preučevanje, saj so na njegovi podlagi avtorji iskali tiste dejavni-
ke in atribute, ki bi lahko najbolje osvetlili najpomembnejše za doseganje
konkurenčne udeležbe in obiska destinacije. Zhang, Leung in Qu (2007)
so ga kasneje preoblikovali in razširili še z nekaterimi drugimi dejavniki.
Kot sta kasneje opozorila Mair in Thompson (2009), tako originalni kot
preoblikovani model nista bila empirično preverjena, da bi dejansko izka-
zala pomembnost posameznih atributov v modelu.
V analizo smo vzeli prispevke, ki se neposredno nanašajo na preu-
čevanje atributov in dejavnikov pri odločitvi za udeležbo oziroma obisk
konference in/ali destinacije, kjer kot ciljna populacija sodelujejo udele-
ženci konferenc. Analizirali smo tudi sezname uporabljene literature, da
bi preverili, ali smo katerega izpustili. S tem ne pravimo, da smo v pregled
vzeli prav vse objavljene, lahko pa trdimo, da smo izbrali tiste, ki so pogos-
to citirani in uporabljeni kot referenčni. Pri tem smo le pri enem prispev-
ku ugotovili, da je poleg naročnika konference sodeloval tudi ponudnik
storitev in udeleženec (Jago in Deery 2005). Ugotovitve povzemamo v
preglednici 4 in v razpravi osvetljujemo tiste, ki se najpogosteje pojavljajo.
Na sliki 3 pa prikazujemo posamezne vsebinske kategorije atributov; med
njimi so tisti, ki se navezujejo na konferenco, destinacijo, mreženje in pro-
fesionalni razvoj ter dostopnost in prizorišče.
Kronologija prispevkov pokaže, da se je raziskovanje z vidika ude-
leženca pojavilo kasneje kot obravnava z vidika naročnika. Velja omeni-
ti, da se le nekaj redkih raziskav loteva preučevanja tako udeleženca kot
njeni atributi, ki se jih povezuje z destinacijo, so imidž destinacije, var-
nost, strokovnost kongresnega osebja, gostoljubnost domačinov idr..
Vidik udeleženca – končnega potrošnika storitev v kongresni destinaciji
Že v nekaterih raziskavah atributov privlačnosti kongresne destinacije z
vidika naročnika so prišli do ugotovitev, da bi jih bilo treba raziskati tudi
z vidika udeleženca (Oppermann 1996a; Go in Govers 1999; Del Chiap-
pa 2012; Whitfield idr. 2014). Kasneje so se avtorji raziskav, ki so preu-
čevale motive in dejavnike izbire destinacije na strani udeležencev, spra-
ševali o razlogu, zakaj se tovrstne raziskave niso pojavile že prej, če pa je
udeleženec končni potrošnik kongresnega produkta in ima možnost iz-
bire med več konferencami (Mair in Thompson 2009). Oppermann in
Chon (1997) sta bila prva, ki sta najprej oblikovala model povezav med
92 tremi ključnimi akterji na kongresnem trgu, ki ustvarjajo ponudbo in
povpraševanje, ter nadalje z odločitvenim modelom opozorila na nujnost
preučevanja možnih izbir, ki jih ima potencialni udeleženec pri odloči-
tvi za obisk konference in destinacije. Njun model je bil izhodišče za na-
daljnje preučevanje, saj so na njegovi podlagi avtorji iskali tiste dejavni-
ke in atribute, ki bi lahko najbolje osvetlili najpomembnejše za doseganje
konkurenčne udeležbe in obiska destinacije. Zhang, Leung in Qu (2007)
so ga kasneje preoblikovali in razširili še z nekaterimi drugimi dejavniki.
Kot sta kasneje opozorila Mair in Thompson (2009), tako originalni kot
preoblikovani model nista bila empirično preverjena, da bi dejansko izka-
zala pomembnost posameznih atributov v modelu.
V analizo smo vzeli prispevke, ki se neposredno nanašajo na preu-
čevanje atributov in dejavnikov pri odločitvi za udeležbo oziroma obisk
konference in/ali destinacije, kjer kot ciljna populacija sodelujejo udele-
ženci konferenc. Analizirali smo tudi sezname uporabljene literature, da
bi preverili, ali smo katerega izpustili. S tem ne pravimo, da smo v pregled
vzeli prav vse objavljene, lahko pa trdimo, da smo izbrali tiste, ki so pogos-
to citirani in uporabljeni kot referenčni. Pri tem smo le pri enem prispev-
ku ugotovili, da je poleg naročnika konference sodeloval tudi ponudnik
storitev in udeleženec (Jago in Deery 2005). Ugotovitve povzemamo v
preglednici 4 in v razpravi osvetljujemo tiste, ki se najpogosteje pojavljajo.
Na sliki 3 pa prikazujemo posamezne vsebinske kategorije atributov; med
njimi so tisti, ki se navezujejo na konferenco, destinacijo, mreženje in pro-
fesionalni razvoj ter dostopnost in prizorišče.
Kronologija prispevkov pokaže, da se je raziskovanje z vidika ude-
leženca pojavilo kasneje kot obravnava z vidika naročnika. Velja omeni-
ti, da se le nekaj redkih raziskav loteva preučevanja tako udeleženca kot
