Page 95 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 95
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve
Avtor in letnica Atributi, dejavniki pri izbiri destinacije 95
Kim, Lee in Kim 2012
Tanford, Montgomery in Dostopnost, izvenkongresne dejavnosti, okolje destinacije, mreženje, strokovno izo-
Nelson 2012 braževanje
Lee in Min 2013
Tema konference, ugled konference, program konference, kakovost spremljevalne
Whitfield idr. 2014 razstave, dostopnost lokacije, zanimivost lokacije, hotelska nastanitev, stroški trans-
porta, stroški namestitve, višina kotizacije, srečanje s prijatelji, udeležba s prijatel-
ji, iskanje zaposlitve, ustvarjanje novih poslovnih dogovorov, mreženje, vključenost v
združenje, profesionalni razvoj, poslovni kontakti
Dostopnost, izvenkongresne dejavnosti, okolje destinacije (varnost, klima, gostoljub-
je), storitve osebja, strokovna potrditev, profesionalno izobraževanje, splošno zadovol-
jstvo s konferenco
Kongresne zmogljivosti: ugled prizorišča, vzdušje na prizorišču, standardi storitev na
prizorišču, varnost na prizorišču
Nastanitev: možnost nastanitve v okviru prizorišča, standardi storitev, stroški nas-
tanitve, varnost
Dostopnost: dolžina/oddaljenost potovanja do destinacije, stroški prevoza do desti-
nacije, urejanje formalnosti za potovanje
Rekreacijske in profesionalne priložnosti: objekti za zabavo (igralnice, restavracije,
bari), nakupovalna središča, ogledi zgodovinskih znamenitosti in zanimivosti
Atributi destinacije: ustreznost lokalne infrastrukture, varnost destinacije, ugled desti-
nacije kot kongresne destinacije, zanimivost destinacije, prijaznost domačinov, profe-
sionalne priložnosti (sklepanje poslov, prodaja)
Vsak prispevek smo analizirali tako, da smo preverili pristop in re-
zultate raziskav, pri čemer smo se najbolj osredotočili na rezultate in oce-
njene vrednosti posameznih atributov. Z metodo analize vsebine smo jih
združevali v vsebinske kategorije, ki smo jih določili s kodiranjem posa-
meznih vsebinskih sklopov, pri čemer smo se naslanjali na model Opper-
manna in Chona (1997), ki predvideva štiri sklope atributov: konference,
lokacije, profesionalno področje in vplivni dejavniki.
Ciljna populacija raziskav so udeleženci različnih vrst konferenc, naj-
pogosteje znanstvenih, sledijo jim strokovne. Profil udeležencev konfe-
renc kaže, da je uravnoteženost respondentov med spoloma enakomerna,
z nekaterimi odstopanji, ki so večinoma posledica vsebine konferenc, kot
ugotavljata Mair in Thompson (2009). Udeleženci konferenc so v pov-
prečju zelo dobro izobraženi, saj je med njimi precej takšnih z univerzite-
tno izobrazbo, prevladujejo pa udeleženci z dokončanim podiplomskim
študijem (magisterij, doktorat), kar ne preseneča, saj so predmet raziskav
pogosteje znanstvene konference. Starostna struktura udeležencev kaže,
da je večina starih med 30 in 40 let, sledijo tisti do 30 let in od 40 do 50
let, starejših je precej manj, kar dokazuje, da se konferenc udeležujejo po-
samezniki v svojem delovno najintenzivnejšem obdobju. V analizi zajeti
prispevki kažejo tudi na to, da je povprečno število vrnjenih vprašalnikov
okrog 250, odzivnost respondentov pa je med 15 in 20 %. Pregled pokaže
Avtor in letnica Atributi, dejavniki pri izbiri destinacije 95
Kim, Lee in Kim 2012
Tanford, Montgomery in Dostopnost, izvenkongresne dejavnosti, okolje destinacije, mreženje, strokovno izo-
Nelson 2012 braževanje
Lee in Min 2013
Tema konference, ugled konference, program konference, kakovost spremljevalne
Whitfield idr. 2014 razstave, dostopnost lokacije, zanimivost lokacije, hotelska nastanitev, stroški trans-
porta, stroški namestitve, višina kotizacije, srečanje s prijatelji, udeležba s prijatel-
ji, iskanje zaposlitve, ustvarjanje novih poslovnih dogovorov, mreženje, vključenost v
združenje, profesionalni razvoj, poslovni kontakti
Dostopnost, izvenkongresne dejavnosti, okolje destinacije (varnost, klima, gostoljub-
je), storitve osebja, strokovna potrditev, profesionalno izobraževanje, splošno zadovol-
jstvo s konferenco
Kongresne zmogljivosti: ugled prizorišča, vzdušje na prizorišču, standardi storitev na
prizorišču, varnost na prizorišču
Nastanitev: možnost nastanitve v okviru prizorišča, standardi storitev, stroški nas-
tanitve, varnost
Dostopnost: dolžina/oddaljenost potovanja do destinacije, stroški prevoza do desti-
nacije, urejanje formalnosti za potovanje
Rekreacijske in profesionalne priložnosti: objekti za zabavo (igralnice, restavracije,
bari), nakupovalna središča, ogledi zgodovinskih znamenitosti in zanimivosti
Atributi destinacije: ustreznost lokalne infrastrukture, varnost destinacije, ugled desti-
nacije kot kongresne destinacije, zanimivost destinacije, prijaznost domačinov, profe-
sionalne priložnosti (sklepanje poslov, prodaja)
Vsak prispevek smo analizirali tako, da smo preverili pristop in re-
zultate raziskav, pri čemer smo se najbolj osredotočili na rezultate in oce-
njene vrednosti posameznih atributov. Z metodo analize vsebine smo jih
združevali v vsebinske kategorije, ki smo jih določili s kodiranjem posa-
meznih vsebinskih sklopov, pri čemer smo se naslanjali na model Opper-
manna in Chona (1997), ki predvideva štiri sklope atributov: konference,
lokacije, profesionalno področje in vplivni dejavniki.
Ciljna populacija raziskav so udeleženci različnih vrst konferenc, naj-
pogosteje znanstvenih, sledijo jim strokovne. Profil udeležencev konfe-
renc kaže, da je uravnoteženost respondentov med spoloma enakomerna,
z nekaterimi odstopanji, ki so večinoma posledica vsebine konferenc, kot
ugotavljata Mair in Thompson (2009). Udeleženci konferenc so v pov-
prečju zelo dobro izobraženi, saj je med njimi precej takšnih z univerzite-
tno izobrazbo, prevladujejo pa udeleženci z dokončanim podiplomskim
študijem (magisterij, doktorat), kar ne preseneča, saj so predmet raziskav
pogosteje znanstvene konference. Starostna struktura udeležencev kaže,
da je večina starih med 30 in 40 let, sledijo tisti do 30 let in od 40 do 50
let, starejših je precej manj, kar dokazuje, da se konferenc udeležujejo po-
samezniki v svojem delovno najintenzivnejšem obdobju. V analizi zajeti
prispevki kažejo tudi na to, da je povprečno število vrnjenih vprašalnikov
okrog 250, odzivnost respondentov pa je med 15 in 20 %. Pregled pokaže
