Page 99 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 99
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 99
destinacije na več ravneh. Analiza atributov kongresne destinacije tako
z vidika naročnika kot z vidika udeleženca pokaže, da v ospredje stopa-
jo elementi, ki bi jih bilo mogoče združiti v posamezen pomenski sklop,
kar zagovarjajo tako Whitfield idr. (2014) kot tudi Lu in Cai (2009). Na
podlagi lastnega modela organiziranosti kongresne destinacije (slika 10)
ter ugotovitev J. Whitfield idr. (2014) ter Luja in Caija (2009) smo anali-
zirane atribute vsebinsko sistemsko razvrstili na tri ravni: vidik destinaci-
je, vidik prizorišča in vidik konference.
Vidik destinacije oziroma lokacije Whitfield idr. (2014) zagovarjajo
kot makro raven atributov in se tako na strani ponudnikov kot na strani
udeležencev v raziskavah pojavlja najpogosteje, bodisi kot geografska en-
titeta bodisi kot lokacijska. Pri ponudnikih je ob tem najpogosteje izra-
žen vidik prizorišča, še posebej hotela, kar ne preseneča, če smo ugotovili,
da je hotel v več kot polovici primerov hkrati tudi prizorišče konferen-
ce. Destinacija je tesno povezana z atributom dostopnosti, ki ne pome-
ni zgolj prometne dostopnosti (Mair 2010), ampak vključuje tudi stroške
prevozov (Yoo in Chon 2008) in druge stroške. Z dostopnostjo se vse-
binsko povezuje oddaljenost destinacije, ki je posebej pri mednarodnih
konferencah njen pomemben element, izraža pa se tako pri ponudnikih
(Crouch in Louviere 2003; Oral in Whitfield 2010) kot pri udeležencih
(Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001; Whitfield idr. 2014). Zanimivost
je element, ki se pogosto pojavlja v povezavi z destinacijo in označuje nje-
ne posebnosti, ki jih tako ponudniki (Oppermann 1996b; Go in Zhang
1997; Nelson in Rys 2000) kot udeleženci ocenjujejo za pomembne pri
odločitvi za njeno izbiro (Shin 2009; Dunjić idr. 2012; Tanford, Mont-
gomery in Nelson 2012). Ponudba na kongresni destinaciji je tesno po-
vezana s ponudbo storitev, ki predstavljajo dodatne rekreacijske, zabav-
ne ali prostočasne dejavnosti, organizirane kot spremljevalni program
rednega programa konference, ki se celo pogosteje pojavlja pri ponudni-
kih (Crouch in Brent Ritchie 1998; Crouch in Louviere 2003; Filipović
2007; Chen 2006) kot pri udeležencih, ki jim je ta dejavnost namenjena
(Yoo in Chon 2008; Kim, Lee in Kim 2012; Lee in Min 2013). Imidž, po-
doba destinacije je dimenzija, ki jo pogosto povezujejo z zvestobo in po-
sebno privlačnostjo destinacije, ki je zato pogost predmet raziskav (Elliot,
Papadopoulos in Kim 2010), v kongresni dejavnosti pa je za udeleženca
možen pritegovalni dejavnik (Yoo in Chon 2008; Mohammadi in Mo-
hamed 2011). Kongresna destinacija je kot turistična entiteta povezana
z izvajanjem storitev, katerih pomemben element so ljudje in so izraže-
ne v dimenziji osebje kot kompetence in znanje strokovnjakov (Robinson
in Callan 2005) ali domačinov ali tudi gostoljubje, ki je pomembno tako
destinacije na več ravneh. Analiza atributov kongresne destinacije tako
z vidika naročnika kot z vidika udeleženca pokaže, da v ospredje stopa-
jo elementi, ki bi jih bilo mogoče združiti v posamezen pomenski sklop,
kar zagovarjajo tako Whitfield idr. (2014) kot tudi Lu in Cai (2009). Na
podlagi lastnega modela organiziranosti kongresne destinacije (slika 10)
ter ugotovitev J. Whitfield idr. (2014) ter Luja in Caija (2009) smo anali-
zirane atribute vsebinsko sistemsko razvrstili na tri ravni: vidik destinaci-
je, vidik prizorišča in vidik konference.
Vidik destinacije oziroma lokacije Whitfield idr. (2014) zagovarjajo
kot makro raven atributov in se tako na strani ponudnikov kot na strani
udeležencev v raziskavah pojavlja najpogosteje, bodisi kot geografska en-
titeta bodisi kot lokacijska. Pri ponudnikih je ob tem najpogosteje izra-
žen vidik prizorišča, še posebej hotela, kar ne preseneča, če smo ugotovili,
da je hotel v več kot polovici primerov hkrati tudi prizorišče konferen-
ce. Destinacija je tesno povezana z atributom dostopnosti, ki ne pome-
ni zgolj prometne dostopnosti (Mair 2010), ampak vključuje tudi stroške
prevozov (Yoo in Chon 2008) in druge stroške. Z dostopnostjo se vse-
binsko povezuje oddaljenost destinacije, ki je posebej pri mednarodnih
konferencah njen pomemben element, izraža pa se tako pri ponudnikih
(Crouch in Louviere 2003; Oral in Whitfield 2010) kot pri udeležencih
(Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001; Whitfield idr. 2014). Zanimivost
je element, ki se pogosto pojavlja v povezavi z destinacijo in označuje nje-
ne posebnosti, ki jih tako ponudniki (Oppermann 1996b; Go in Zhang
1997; Nelson in Rys 2000) kot udeleženci ocenjujejo za pomembne pri
odločitvi za njeno izbiro (Shin 2009; Dunjić idr. 2012; Tanford, Mont-
gomery in Nelson 2012). Ponudba na kongresni destinaciji je tesno po-
vezana s ponudbo storitev, ki predstavljajo dodatne rekreacijske, zabav-
ne ali prostočasne dejavnosti, organizirane kot spremljevalni program
rednega programa konference, ki se celo pogosteje pojavlja pri ponudni-
kih (Crouch in Brent Ritchie 1998; Crouch in Louviere 2003; Filipović
2007; Chen 2006) kot pri udeležencih, ki jim je ta dejavnost namenjena
(Yoo in Chon 2008; Kim, Lee in Kim 2012; Lee in Min 2013). Imidž, po-
doba destinacije je dimenzija, ki jo pogosto povezujejo z zvestobo in po-
sebno privlačnostjo destinacije, ki je zato pogost predmet raziskav (Elliot,
Papadopoulos in Kim 2010), v kongresni dejavnosti pa je za udeleženca
možen pritegovalni dejavnik (Yoo in Chon 2008; Mohammadi in Mo-
hamed 2011). Kongresna destinacija je kot turistična entiteta povezana
z izvajanjem storitev, katerih pomemben element so ljudje in so izraže-
ne v dimenziji osebje kot kompetence in znanje strokovnjakov (Robinson
in Callan 2005) ali domačinov ali tudi gostoljubje, ki je pomembno tako
