Page 98 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 98
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
sionalni razvoj in tudi potrditev ter ugled v stroki, kar izsledki raziskav
uvrščajo med pomembnejše atribute. Med pomembnimi dejavniki obi-
ska konference je tudi destinacija, na kateri se konferenca odvija, pri če-
mer sta v ospredju njena dostopnost in zanimivost, ki sta pogosto razlog
za obisk, čeprav ne gre zanemariti tudi priložnosti za ogled destinacije,
ki pomeni dodatno motivacijo za obisk (Rittichainuwat, Beck in Lalopa
2001; Mohammadi in Mohamed 2011; Whitfield idr. 2014). Na udelež-
bo vplivajo stroški, ki nastajajo zaradi udeležbe, predvsem višina kotiza-
cije, prevoza in nastanitve, zanemariti pa ne gre niti drugih stroškov. Za-
nimiv atribut je tisti, ki morda prepreči obisk konference, kot je časovno
neskladje z drugimi konferencami ali prekrivanje vsebin pa tudi počitni-
ce posameznikov.
98 Vidik destinacije, prizorišča in kongresne prireditve
Analiza atributov privlačnosti kongresne destinacije je pokazala, da se
raziskave vsebinsko navezujejo na več področij, pri čemer njihova obrav-
nava večinoma poteka na eni ravni, bodisi na ravni destinacija (prizori-
šče)/kongres oziroma naročnik/ponudnik/udeleženec.
Vse več je razprav, da bi bilo treba oblikovati drugačen model, ki bi
atribute obravnaval na več ravneh. Whitfield idr. (2014) so ugotavljali, da
se raziskave atributov privlačnosti ločeno usmerjajo v tri segmente, in si-
cer na makro raven atributov destinacije, na mezo raven atributov prizo-
rišča ter na mikro raven atributov konferenčne prireditve. Navajajo, da se
raziskave običajno lotevajo preučevanja ene ravni in le redke združujejo
po dve skupini atributov. Predlagajo, da bi nadaljnje raziskave lahko pre-
učile več ravni, saj tehtanje odločitev za udeležbo na konferenci ne vklju-
čuje več zgolj enega področja, ampak preplet več ravni hkrati. Podobno
večstopenjsko razvrstitev ponujata Lu in Cai (2009), ki sta lojalnost ude-
ležencev razstaviščni lokaciji ocenjevala na podlagi treh konstruktov:
imidža destinacije, imidža prizorišča in imidža konference. Tudi Zhang,
Leung in Qu (2007) so razpravljali, da je konferenca oziroma njen pro-
gram izhodišče za obisk destinacije, vendar je treba poleg elementov kon-
ference vključiti tudi tiste elemente, ki se nanašajo na destinacijo, osebne
razloge in stroške.
Če izhajamo iz modela na sliki 10, kjer je kot osnovni proizvod kon-
gresne destinacije prikazan kongresni proizvod, ki se odvija na kongres-
nem prizorišču, pri čemer imata tako stran ponudbe kot stran povpra-
ševanja do njega poseben odnos, nam sistematičen pregled atribotuv
pokaže, da bi jih lahko združili v pomenske sklope, kot so destinacija,
prizorišče in konferenca, ter oblikovali pogled na atribute privlačnosti
sionalni razvoj in tudi potrditev ter ugled v stroki, kar izsledki raziskav
uvrščajo med pomembnejše atribute. Med pomembnimi dejavniki obi-
ska konference je tudi destinacija, na kateri se konferenca odvija, pri če-
mer sta v ospredju njena dostopnost in zanimivost, ki sta pogosto razlog
za obisk, čeprav ne gre zanemariti tudi priložnosti za ogled destinacije,
ki pomeni dodatno motivacijo za obisk (Rittichainuwat, Beck in Lalopa
2001; Mohammadi in Mohamed 2011; Whitfield idr. 2014). Na udelež-
bo vplivajo stroški, ki nastajajo zaradi udeležbe, predvsem višina kotiza-
cije, prevoza in nastanitve, zanemariti pa ne gre niti drugih stroškov. Za-
nimiv atribut je tisti, ki morda prepreči obisk konference, kot je časovno
neskladje z drugimi konferencami ali prekrivanje vsebin pa tudi počitni-
ce posameznikov.
98 Vidik destinacije, prizorišča in kongresne prireditve
Analiza atributov privlačnosti kongresne destinacije je pokazala, da se
raziskave vsebinsko navezujejo na več področij, pri čemer njihova obrav-
nava večinoma poteka na eni ravni, bodisi na ravni destinacija (prizori-
šče)/kongres oziroma naročnik/ponudnik/udeleženec.
Vse več je razprav, da bi bilo treba oblikovati drugačen model, ki bi
atribute obravnaval na več ravneh. Whitfield idr. (2014) so ugotavljali, da
se raziskave atributov privlačnosti ločeno usmerjajo v tri segmente, in si-
cer na makro raven atributov destinacije, na mezo raven atributov prizo-
rišča ter na mikro raven atributov konferenčne prireditve. Navajajo, da se
raziskave običajno lotevajo preučevanja ene ravni in le redke združujejo
po dve skupini atributov. Predlagajo, da bi nadaljnje raziskave lahko pre-
učile več ravni, saj tehtanje odločitev za udeležbo na konferenci ne vklju-
čuje več zgolj enega področja, ampak preplet več ravni hkrati. Podobno
večstopenjsko razvrstitev ponujata Lu in Cai (2009), ki sta lojalnost ude-
ležencev razstaviščni lokaciji ocenjevala na podlagi treh konstruktov:
imidža destinacije, imidža prizorišča in imidža konference. Tudi Zhang,
Leung in Qu (2007) so razpravljali, da je konferenca oziroma njen pro-
gram izhodišče za obisk destinacije, vendar je treba poleg elementov kon-
ference vključiti tudi tiste elemente, ki se nanašajo na destinacijo, osebne
razloge in stroške.
Če izhajamo iz modela na sliki 10, kjer je kot osnovni proizvod kon-
gresne destinacije prikazan kongresni proizvod, ki se odvija na kongres-
nem prizorišču, pri čemer imata tako stran ponudbe kot stran povpra-
ševanja do njega poseben odnos, nam sistematičen pregled atribotuv
pokaže, da bi jih lahko združili v pomenske sklope, kot so destinacija,
prizorišče in konferenca, ter oblikovali pogled na atribute privlačnosti
