Page 97 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 97
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 97
povezujejo tudi z njenim imidžem, okoljem in s klimo ter navsezadnje
tudi z ugledom (Whitfield idr. 2014).
K udeležbi na konferenci prispevajo tudi stroški, ki nastajajo v pove-
zavi z obiskom konference in s tem tudi destinacije, še posebej pri sreča-
njih združenj, ko je pomemben strošek kotizacija za plačilo udeležbe na
konferenci (Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001; Zhang, Leung in Qu
2007; Mair in Thompson 2009; Tanford, Montgomery in Nelson 2012),
zato se kot ena od dimenzij pojavlja tudi možnost, da delodajalec vrne ali
plača kotizacijo (Severt idr. 2007; Yoo in Chon 2008). Vendar kotizacija
ni edini strošek, ki je povezan z obiskom. To so še stroški nastanitve, pre-
voza ter drugi stroški. Zanimiva dimenzija, povezana s stroški, je trditev
»konferenca ima razumno ceno«, ki so jo izpostavili Severt idr. (2007,
404), kar se navezuje na plačilo kotizacije po dostopni, sprejemljivi ceni.
Obisk konference je pogosto povezan z bivanjem v hotelu, še posebej
pri večdnevnih konferencah, pri čemer je zanimivo, da atribut hotelske
nastanitve ni pogosto omenjen. Najpogosteje je povezan s stroški udelež-
be na konferenci, čeprav je zanimivo, da ga Robinson in Callan (2005) ter
Whitfield idr. (2014) povezujejo tudi z velikostjo nastanitvenega obrata,
ki naj bi bil v sorazmerju z velikostjo kongresnih dvoran, in ga naročniki
povezujejo s privlačnostjo (Crouch in Louviere 2003; Del Chiappa 2012),
stroka pa z uspešno organizacijo (KUS 2008).
Zanimiv atribut je tisti, ki opisuje razloge, zaradi katerih se morebi-
tni udeleženci ne odločijo za udeležbo na konferenci, in sta ga Opper-
mann in Chon (1997, 186) poimenovala vplivni dejavniki (»intervening
opportunities«). To so tisti dejavniki, ki utegnejo preprečiti obisk kon-
ference, kot so druge, morda privlačnejše konference z bolj uveljavljeni-
mi govorci, ali pa takšne, ki potekajo istočasno, kar ugotavljata tudi Mair
in Thompson (2009). Mednje uvrščajo tudi prekrivanje s posameznikovi-
mi počitnicami (Oppermann in Chon 1997; Zhang, Leung in Qu 2007;
Mair in Thompson 2009), nekateri pa k njim prištevajo tudi posamezni-
kovo zdravje (Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001; Mair in Thompson
2009) ali časovno prekrivanje z drugimi konferencami (Mair in Thomp-
son 2009), kar ocenjujemo za zanimiv atribut, še posebej, ker je pogosto
omenjeno, da so udeleženci na »kratkem s časom« (»time-poor«) (Jago
in Deery 2005; Yoo in Chon 2008).
Na podlagi preučene dostopne literature lahko sklenemo, da je pov-
prečni udeleženec konferenc v delovno najintenzivnejšem obdobju in
nadpovprečno izobražen. Najpogostejši motiv za udeležbo je konferenca
sama, to je z njo povezana vsebina. Konferenca pomeni vez s strokovnim
področjem ter priložnost za izmenjavo znanj in mnenj, zagotavlja profe-
povezujejo tudi z njenim imidžem, okoljem in s klimo ter navsezadnje
tudi z ugledom (Whitfield idr. 2014).
K udeležbi na konferenci prispevajo tudi stroški, ki nastajajo v pove-
zavi z obiskom konference in s tem tudi destinacije, še posebej pri sreča-
njih združenj, ko je pomemben strošek kotizacija za plačilo udeležbe na
konferenci (Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001; Zhang, Leung in Qu
2007; Mair in Thompson 2009; Tanford, Montgomery in Nelson 2012),
zato se kot ena od dimenzij pojavlja tudi možnost, da delodajalec vrne ali
plača kotizacijo (Severt idr. 2007; Yoo in Chon 2008). Vendar kotizacija
ni edini strošek, ki je povezan z obiskom. To so še stroški nastanitve, pre-
voza ter drugi stroški. Zanimiva dimenzija, povezana s stroški, je trditev
»konferenca ima razumno ceno«, ki so jo izpostavili Severt idr. (2007,
404), kar se navezuje na plačilo kotizacije po dostopni, sprejemljivi ceni.
Obisk konference je pogosto povezan z bivanjem v hotelu, še posebej
pri večdnevnih konferencah, pri čemer je zanimivo, da atribut hotelske
nastanitve ni pogosto omenjen. Najpogosteje je povezan s stroški udelež-
be na konferenci, čeprav je zanimivo, da ga Robinson in Callan (2005) ter
Whitfield idr. (2014) povezujejo tudi z velikostjo nastanitvenega obrata,
ki naj bi bil v sorazmerju z velikostjo kongresnih dvoran, in ga naročniki
povezujejo s privlačnostjo (Crouch in Louviere 2003; Del Chiappa 2012),
stroka pa z uspešno organizacijo (KUS 2008).
Zanimiv atribut je tisti, ki opisuje razloge, zaradi katerih se morebi-
tni udeleženci ne odločijo za udeležbo na konferenci, in sta ga Opper-
mann in Chon (1997, 186) poimenovala vplivni dejavniki (»intervening
opportunities«). To so tisti dejavniki, ki utegnejo preprečiti obisk kon-
ference, kot so druge, morda privlačnejše konference z bolj uveljavljeni-
mi govorci, ali pa takšne, ki potekajo istočasno, kar ugotavljata tudi Mair
in Thompson (2009). Mednje uvrščajo tudi prekrivanje s posameznikovi-
mi počitnicami (Oppermann in Chon 1997; Zhang, Leung in Qu 2007;
Mair in Thompson 2009), nekateri pa k njim prištevajo tudi posamezni-
kovo zdravje (Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001; Mair in Thompson
2009) ali časovno prekrivanje z drugimi konferencami (Mair in Thomp-
son 2009), kar ocenjujemo za zanimiv atribut, še posebej, ker je pogosto
omenjeno, da so udeleženci na »kratkem s časom« (»time-poor«) (Jago
in Deery 2005; Yoo in Chon 2008).
Na podlagi preučene dostopne literature lahko sklenemo, da je pov-
prečni udeleženec konferenc v delovno najintenzivnejšem obdobju in
nadpovprečno izobražen. Najpogostejši motiv za udeležbo je konferenca
sama, to je z njo povezana vsebina. Konferenca pomeni vez s strokovnim
področjem ter priložnost za izmenjavo znanj in mnenj, zagotavlja profe-
