Page 139 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 139
anton dolinar kot doktorski študent guida adlerja
glasbenik, a je moral po dveh letih in pol odstopiti zaradi jetike (vendarle je
pozneje doktoriral na Filozofski fakulteti in bil dejaven pri Pevski zvezi). Med
bogoslovci je kot glasbenik velik ugled užival tudi Lojze Mav (1898–1977),
ki pa je po novi maši stopil k lazaristom in zato ravno tako ni bil povsem
primeren kandidat za Jegliča. Jože Klemenčič (1892–1969) je kot najstarejši
nekako samoumevno pričakoval, da ga bo škof poslal na študij, vendar mu
Jeglič ni preveč zaupal, kar je pozneje zanetilo pravi spor med obema.
V enem zadnjih pisem (3. maja 1982), ki jih je v bogati koresponden-
ci na uredništvo Cerkvenega glasbenika naslovil Matija Tomc (1899–1986),
se je le-ta med drugim obširneje razpisal o skladatelju Jožetu Klemenčiču
in v tem kontekstu predstavil tudi okoliščine izbire kandidata za študij na
Dunaju:
»Ko je Zavod v Šentvidu rabil novo moč za pouk glasbe, je men-
da Klemenčič pričakoval, da bo šel on študirat. Izbrali pa so Doli-
narja in je Klemenčič tako izpadel. [...] Nadškof Jeglič je navadno
izbral nove profesorje, ki so bili prej gojenci zavoda (če je to le šlo).
Drugi profesorji so tako novega profesorja že od prej poznali; bil je
tudi navajen od prej na zavodski redi in disciplino. Dolinar je bil
med prvimi zavodskimi maturanti in je gotovo že / zaradi tega imel
prednost pred Klemenčičem, ki ga je stari profesorski zbor verjetno
bolj malo poznal, bodisi po glasbeni ali tudi po človeški strani.«6
Študij muzikologije na dunajski univerzi je Dolinar vzporedno
dopolnjeval s študijem praktičnih disciplin na Oddelku za cerkveno glasbo
na dunajskem konservatoriju. Tako je v zimskem semestru 1921–22 vpisal
tudi študij na dunajskem glasbenem konservatoriju, kjer je leta 1923 končal
oddelek za cerkveno glasbo. Sam je v omenjenem življenjepisu, ki ga je
predložil ob obrambi disertacije, zapisal, da je »dve leti obiskoval Oddelek
ta cerkveno glasbo dunajske glasbene akademije« (»2 Jahre die Abteilung für
Kirchenmusik an der Wiener Musik-Akademie besuchte«). V omenjenem ži-
vljenjepisu je zapisal, da je poleg tega harmonijo, kontrapunkt in obliko-
slovje dodatno privatno študiral pri Karlu Weiglu (»Harmonie, Kontra-
punkt und Formenlehre studierte ich dazu noch privat bei Dr. Karl Weigl«).
Karl Weigl (1881–1949) je tedaj veljal za enega najbolj cenjenih glasbenikov
na Dunaju. Široko razgledan (študiral je tako na konservatoriju kot pozne-
je na univerzi pri Adlerju) in tudi prijateljsko povezan z najvidnejšimi glas-
6 Edo Škulj, »Tomčeva pisma«, v Tomčev zbornik, ur. Edo Škulj (Ljubljana: Družina,
1997), 193–194.
137
glasbenik, a je moral po dveh letih in pol odstopiti zaradi jetike (vendarle je
pozneje doktoriral na Filozofski fakulteti in bil dejaven pri Pevski zvezi). Med
bogoslovci je kot glasbenik velik ugled užival tudi Lojze Mav (1898–1977),
ki pa je po novi maši stopil k lazaristom in zato ravno tako ni bil povsem
primeren kandidat za Jegliča. Jože Klemenčič (1892–1969) je kot najstarejši
nekako samoumevno pričakoval, da ga bo škof poslal na študij, vendar mu
Jeglič ni preveč zaupal, kar je pozneje zanetilo pravi spor med obema.
V enem zadnjih pisem (3. maja 1982), ki jih je v bogati koresponden-
ci na uredništvo Cerkvenega glasbenika naslovil Matija Tomc (1899–1986),
se je le-ta med drugim obširneje razpisal o skladatelju Jožetu Klemenčiču
in v tem kontekstu predstavil tudi okoliščine izbire kandidata za študij na
Dunaju:
»Ko je Zavod v Šentvidu rabil novo moč za pouk glasbe, je men-
da Klemenčič pričakoval, da bo šel on študirat. Izbrali pa so Doli-
narja in je Klemenčič tako izpadel. [...] Nadškof Jeglič je navadno
izbral nove profesorje, ki so bili prej gojenci zavoda (če je to le šlo).
Drugi profesorji so tako novega profesorja že od prej poznali; bil je
tudi navajen od prej na zavodski redi in disciplino. Dolinar je bil
med prvimi zavodskimi maturanti in je gotovo že / zaradi tega imel
prednost pred Klemenčičem, ki ga je stari profesorski zbor verjetno
bolj malo poznal, bodisi po glasbeni ali tudi po človeški strani.«6
Študij muzikologije na dunajski univerzi je Dolinar vzporedno
dopolnjeval s študijem praktičnih disciplin na Oddelku za cerkveno glasbo
na dunajskem konservatoriju. Tako je v zimskem semestru 1921–22 vpisal
tudi študij na dunajskem glasbenem konservatoriju, kjer je leta 1923 končal
oddelek za cerkveno glasbo. Sam je v omenjenem življenjepisu, ki ga je
predložil ob obrambi disertacije, zapisal, da je »dve leti obiskoval Oddelek
ta cerkveno glasbo dunajske glasbene akademije« (»2 Jahre die Abteilung für
Kirchenmusik an der Wiener Musik-Akademie besuchte«). V omenjenem ži-
vljenjepisu je zapisal, da je poleg tega harmonijo, kontrapunkt in obliko-
slovje dodatno privatno študiral pri Karlu Weiglu (»Harmonie, Kontra-
punkt und Formenlehre studierte ich dazu noch privat bei Dr. Karl Weigl«).
Karl Weigl (1881–1949) je tedaj veljal za enega najbolj cenjenih glasbenikov
na Dunaju. Široko razgledan (študiral je tako na konservatoriju kot pozne-
je na univerzi pri Adlerju) in tudi prijateljsko povezan z najvidnejšimi glas-
6 Edo Škulj, »Tomčeva pisma«, v Tomčev zbornik, ur. Edo Škulj (Ljubljana: Družina,
1997), 193–194.
137
