Page 140 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 140
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
benimi osebnostmi svojega časa (Gustav Mahler, Richard Strauss, Bruno
Walter, Alexander Zemlinsky, Arnold Schönberg, Anton Webern in števil-
ni drugi) je zagotovo predstavljal tudi mlademu Dolinarju posebno privla-
čen zgled, nedvomno pa mu je lahko nudil več kot dragoceno mentorsko
pomoč.
Središče Dolinarjevega dunajskega študija je predstavljalo obiskovanje
predavanj iz muzikologije na Filozofski fakulteti dunajske univerze na od-
delku slovitega Guida Adlerja. Kako visoko je Dolinar cenil dunajski muzi-
kološki oddelek, izpričuje njegov zapis iz leta 1923 znotraj prispevka, v kate-
rem se sicer posveča analizi tamkajšnjega glasbenega življenja:
»Za splošno razumevanje glasbe stori veliko dunajska filozofična
fakulteta s svojim oddelkom: ‚Musikhistorisches Institut‘. Izmed se-
minarjev na tej fakulteti je bil ta lansko leto najmočnejši.«7
Kot je razvidno iz gradiva, hranjenega v dunajskem Univerzitetnem
arhivu, je Dolinar vpisal šest semestrov študija, vse od zimskega semestra
1921–22 do letnega semestra 1924.
V vpisnicah posameznih vpisanih študijskih semestrov (Nationale), ki
so hranjene v univerzitetnem arhivu dunajske univerze, se je Dolinar opre-
deljeval kot jugoslovanski državljan (od zimskega semestra 1922–23 kot dr-
žavljan SHS), rojen na Jesenicah (spet pozneje natančneje določeno: »Trata
– Slowenien«). Vsakič je v vpisnicah označena slovenščina kot njegov ma-
terni jezik in rimokatoliška veroizpoved. Označil je tudi ime očeta in nje-
gov poklic: Gregor, »posestnik (»Grundbesitzer« – v letnem semestru 1923
kratko označen kot »kmet«, »Bauer«). Dolinar je kot duhovnik glede na
vpisnico ves čas študija na Dunaju stanoval na naslovu Habsburgergasse
7, Wien I, kjer je tudi še danes katoliški študentski dom (Tomažev kolegij).
Predavanja, ki jih je Dolinar izbiral in obiskoval na Dunaju, že dokaj
nakazujejo krog njegovih tudi poznejših glavnih strokovnih interesov. Pri
tem je seveda nekaj predavanj vzel iz ponudbe muzikološkega oddelka, ne-
kaj pa tudi med ponujenimi predmeti drugih oddelkov Filozofske fakultete.
V prvem vpisanem semestru (zimski semester 1921–22) je Dolinar tako
poslušal dvoje predavanj o glasbeni drami profesorja Roberta Lacha (1874–
1958; Das Musikdrama Richard Wagners, 2st. in Ursprung u. Entwicklung d.
musikal. Dramas, 2 uri) ter Lachovo predavanje o Psihologiji glasbenega iz-
raza (Die Psychologie d. musikal. Ausdruckes, 1 ura). Poleg tega je obisko-
val znotraj muzikološkega oddelka še predavanje o Josephu Haydnu tedaj
7 Anton Dolinar, »Današnji glasbeni Dunaj«, Cerkveni glasbenik 46 (1923): 105.
138
benimi osebnostmi svojega časa (Gustav Mahler, Richard Strauss, Bruno
Walter, Alexander Zemlinsky, Arnold Schönberg, Anton Webern in števil-
ni drugi) je zagotovo predstavljal tudi mlademu Dolinarju posebno privla-
čen zgled, nedvomno pa mu je lahko nudil več kot dragoceno mentorsko
pomoč.
Središče Dolinarjevega dunajskega študija je predstavljalo obiskovanje
predavanj iz muzikologije na Filozofski fakulteti dunajske univerze na od-
delku slovitega Guida Adlerja. Kako visoko je Dolinar cenil dunajski muzi-
kološki oddelek, izpričuje njegov zapis iz leta 1923 znotraj prispevka, v kate-
rem se sicer posveča analizi tamkajšnjega glasbenega življenja:
»Za splošno razumevanje glasbe stori veliko dunajska filozofična
fakulteta s svojim oddelkom: ‚Musikhistorisches Institut‘. Izmed se-
minarjev na tej fakulteti je bil ta lansko leto najmočnejši.«7
Kot je razvidno iz gradiva, hranjenega v dunajskem Univerzitetnem
arhivu, je Dolinar vpisal šest semestrov študija, vse od zimskega semestra
1921–22 do letnega semestra 1924.
V vpisnicah posameznih vpisanih študijskih semestrov (Nationale), ki
so hranjene v univerzitetnem arhivu dunajske univerze, se je Dolinar opre-
deljeval kot jugoslovanski državljan (od zimskega semestra 1922–23 kot dr-
žavljan SHS), rojen na Jesenicah (spet pozneje natančneje določeno: »Trata
– Slowenien«). Vsakič je v vpisnicah označena slovenščina kot njegov ma-
terni jezik in rimokatoliška veroizpoved. Označil je tudi ime očeta in nje-
gov poklic: Gregor, »posestnik (»Grundbesitzer« – v letnem semestru 1923
kratko označen kot »kmet«, »Bauer«). Dolinar je kot duhovnik glede na
vpisnico ves čas študija na Dunaju stanoval na naslovu Habsburgergasse
7, Wien I, kjer je tudi še danes katoliški študentski dom (Tomažev kolegij).
Predavanja, ki jih je Dolinar izbiral in obiskoval na Dunaju, že dokaj
nakazujejo krog njegovih tudi poznejših glavnih strokovnih interesov. Pri
tem je seveda nekaj predavanj vzel iz ponudbe muzikološkega oddelka, ne-
kaj pa tudi med ponujenimi predmeti drugih oddelkov Filozofske fakultete.
V prvem vpisanem semestru (zimski semester 1921–22) je Dolinar tako
poslušal dvoje predavanj o glasbeni drami profesorja Roberta Lacha (1874–
1958; Das Musikdrama Richard Wagners, 2st. in Ursprung u. Entwicklung d.
musikal. Dramas, 2 uri) ter Lachovo predavanje o Psihologiji glasbenega iz-
raza (Die Psychologie d. musikal. Ausdruckes, 1 ura). Poleg tega je obisko-
val znotraj muzikološkega oddelka še predavanje o Josephu Haydnu tedaj
7 Anton Dolinar, »Današnji glasbeni Dunaj«, Cerkveni glasbenik 46 (1923): 105.
138
