Page 141 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 141
anton dolinar kot doktorski študent guida adlerja
docenta Wilhelma Fischerja (1886–1962), ki je bil pozneje zaradi svojega ju-
dovskega porekla deležen nacističnega preganjanja. Zunaj oddelka za mu-
zikologijo si je izbral filozofsko pregledno predavanje profesorja Roberta
Reiningerja (1969–1955) o nacionalizmu in razsvetljenski filozofiji (Natio-
nalismus u. Aufklarungsphilosophie von Beginn der Neuzeit bis Kant, 4 ure).
Že zgodaj je tako mogoče iz tega zaslutiti Dolinarjevo poznejše strokov-
no angažiranje na področju glasbene filozofije, estetike in ne nazadnje na-
rodnostnih vprašanj.
Zanimivo je, da Dolinar v prvem semestru študija muzikologije ni
izbral nobenega od Adlerjevih dveh razpisanih predavanj. Tedaj je Adler
namreč pripravil predavanja iz »Razlage in opredelitve umetniških del«
(Erklären u. Bestimmen von Kunstwerken, 2 uri) ter »Vaje na glasbenozgo-
dovinskem institutu« (Übungen im musikhistorischen Institut, 2 uri). Prav
tako se ni odločil za predavanja Maxa Dietza (Führer und Bahnbrecher der
neuromantischen Tonkunst in Sinfonik, im Oratorium und in der Oper; m.
vielen Musikbeispielen, 3 ure), Egona Wellesza (Die Entwicklung d. großen
sinfonischen Form u. d. Orchesters i. 19. Jahrh., 1 ura) in W. Fischerja (Allge-
meine Musikgeschichte, 4 ure; ter Die Mensuralnotation d. 15. u. 16. Jahrh.,
2 uri).
Prvič je Adlerjeva predavanja izbral v letnem semestru 1922, in sicer obe
predavanji, razpisani za ta semester: Vaje iz glasbene zgodovine (Übungen
im musik-hist. Inst., 2 ½ ure) ter razlaga in opredelitev umetniških del (Er-
klären und Bestimmen von Kunstwerken, 2 ½ ure). Znova je izbral tudi La-
cha, tokrat s predavanji o psihologiji in estetiki sodobne glasbe (Psychologie
u. Ästhetik d. Musik d. Gegenwart, 2 uri), ter Fischerja z uvodom v glasbe-
nozgodovinsko literaturo (Einführung i. d. musikgeschichtl. Literatur, 2 uri).
Poleg tega je zunaj oddelka izbral tudi uvod v latinsko paleografijo (3 ure).
Pri tem je zanimivo, da se med razpisanimi predavanji Dolinar ni od-
ločil tokrat za dve Lachovi predavanji, pa tudi ne za Dietzev pregled klasič-
ne glasbene drame, za Fischerjeva predavanja (posvečena splošni glasbeni
zgodovini in menzuralni notaciji) ter za predavanja Alfreda Orla (1889–
1967, o glasbeni liturgiki in variacijskem principu).
V zimskem semestru 1922–23 je Dolinar znova poslušal obe Adlerjevi
temeljni glasbenozgodovinski predavanji (Erklären u. Bestimmen von Kun-
stwerken, 2 uri; Übungen im musikhistorischen Institut, 2 uri), zato pa ne
Adlerjevo specialko o Beethovnu. Prvič si je izbral tudi Orla in njegova pre-
davanja o Antonu Brucknerju (2 uri) in gregorijanskem koralu (Einführung
in den gregorianischen Choral, 1 ura). Spet je poslušal tudi Fischerja, tokrat
139
docenta Wilhelma Fischerja (1886–1962), ki je bil pozneje zaradi svojega ju-
dovskega porekla deležen nacističnega preganjanja. Zunaj oddelka za mu-
zikologijo si je izbral filozofsko pregledno predavanje profesorja Roberta
Reiningerja (1969–1955) o nacionalizmu in razsvetljenski filozofiji (Natio-
nalismus u. Aufklarungsphilosophie von Beginn der Neuzeit bis Kant, 4 ure).
Že zgodaj je tako mogoče iz tega zaslutiti Dolinarjevo poznejše strokov-
no angažiranje na področju glasbene filozofije, estetike in ne nazadnje na-
rodnostnih vprašanj.
Zanimivo je, da Dolinar v prvem semestru študija muzikologije ni
izbral nobenega od Adlerjevih dveh razpisanih predavanj. Tedaj je Adler
namreč pripravil predavanja iz »Razlage in opredelitve umetniških del«
(Erklären u. Bestimmen von Kunstwerken, 2 uri) ter »Vaje na glasbenozgo-
dovinskem institutu« (Übungen im musikhistorischen Institut, 2 uri). Prav
tako se ni odločil za predavanja Maxa Dietza (Führer und Bahnbrecher der
neuromantischen Tonkunst in Sinfonik, im Oratorium und in der Oper; m.
vielen Musikbeispielen, 3 ure), Egona Wellesza (Die Entwicklung d. großen
sinfonischen Form u. d. Orchesters i. 19. Jahrh., 1 ura) in W. Fischerja (Allge-
meine Musikgeschichte, 4 ure; ter Die Mensuralnotation d. 15. u. 16. Jahrh.,
2 uri).
Prvič je Adlerjeva predavanja izbral v letnem semestru 1922, in sicer obe
predavanji, razpisani za ta semester: Vaje iz glasbene zgodovine (Übungen
im musik-hist. Inst., 2 ½ ure) ter razlaga in opredelitev umetniških del (Er-
klären und Bestimmen von Kunstwerken, 2 ½ ure). Znova je izbral tudi La-
cha, tokrat s predavanji o psihologiji in estetiki sodobne glasbe (Psychologie
u. Ästhetik d. Musik d. Gegenwart, 2 uri), ter Fischerja z uvodom v glasbe-
nozgodovinsko literaturo (Einführung i. d. musikgeschichtl. Literatur, 2 uri).
Poleg tega je zunaj oddelka izbral tudi uvod v latinsko paleografijo (3 ure).
Pri tem je zanimivo, da se med razpisanimi predavanji Dolinar ni od-
ločil tokrat za dve Lachovi predavanji, pa tudi ne za Dietzev pregled klasič-
ne glasbene drame, za Fischerjeva predavanja (posvečena splošni glasbeni
zgodovini in menzuralni notaciji) ter za predavanja Alfreda Orla (1889–
1967, o glasbeni liturgiki in variacijskem principu).
V zimskem semestru 1922–23 je Dolinar znova poslušal obe Adlerjevi
temeljni glasbenozgodovinski predavanji (Erklären u. Bestimmen von Kun-
stwerken, 2 uri; Übungen im musikhistorischen Institut, 2 uri), zato pa ne
Adlerjevo specialko o Beethovnu. Prvič si je izbral tudi Orla in njegova pre-
davanja o Antonu Brucknerju (2 uri) in gregorijanskem koralu (Einführung
in den gregorianischen Choral, 1 ura). Spet je poslušal tudi Fischerja, tokrat
139
