Page 143 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 143
anton dolinar kot doktorski študent guida adlerja
»Oblika sama že pripomore k temu, da pravimo: ta in ta skladba je
lepa, toda ne ona sama; oblika je le okvir, posoda duševne vsebine
in ta vsebina je merodajna pri sodbi, katera glasba je lepa in kate-
ra ni. Glasba je govor, ki sicer ne deluje s tako gotovimi in določni-
mi pojmi, ki pa slika čustva tako globoko in razpoloženje (občutje)
tako neposredno kot nobena druga umetnost.«9
Tudi v tem semestru se Dolinar spet ni odločil za Lachova predavanja
(Musik und Vogelgesang, 2 uri; Methoden und Probleme der vergleichenden
Musikwissenschaft, 2 uri; Entwicklungsgeschichte des europäischen Gesell-
schaftstanzes, 1 ura) in za predavanja W. Fischerja (Geschichte der Instru-
mentalmusik II, 4 ure; Die Mensuralnotation des 15. und 16. Jahrh. (Forts.),
2 uri; Übungen zur Geschichte der Instrumentalmusik, 2 uri). Prav tako pa
ni vpisal predavanj E. Wellesza (Die Musik im 20. Jahrhundert, 1 ura) in M.
Dietza (Die geschichtliche Entwicklung der Sinfonie und verwandter instru-
mentaler Kunstformen (mit vielen Musikbeispielen), 3 ure).
V tem semestru je torej Dolinar izbral na muzikološkem oddelku le
dva predavatelja, Adlerja in Orla; pri obeh pa vse cikle predavanj, ki sta ju
razpisala. Iz seznama izbranih predavanj je tudi razbrati, da Dolinarja iz-
razito niso zanimale etnomuzikološke in podobne »primerjalne« muziko-
loške discipline.
V zimskem semestru 1923–24 je Dolinar izbral le eno od treh ponuje-
nih Adlerjevih predavanj (znova Übungen im musikhistorischen Institut, 2
uri; zato pa tokrat ne Erklären und Bestimmen von Kunstwerken, 2 uri, prav
tako tudi ne Stilperioden der Musikgeschichte, 1 ura). Znova je poslušal tudi
Lachovo glasbeno estetiko (Die Hauptprobleme der Musikästhetik, 2 uri),
pa spet ne dveh drugih njegovih predavanj (Entwicklung der musikalischen
Instrumente und Instrumentation, 2 uri; Ibsens »Peer Gynt« und Griegs Mu-
sik, 1 ura). Poleg tega je izbral prvič predavanje o notaciji (W. Fischer: Die
Mensuralnotation d. 15. und 16. Jahrhunderts, 4 ure) ter prvič kot predavate-
lja Egona Wellesza (1885–1974) s ciklom predavanj o opernih začetkih (Die
Anfänge der Oper, 1 ura).
Med zunanjimi predavatelji je izbral Uvod v etiko (Einführungen die
Ethik, 3 ure) enega vodilnih predstavnikov dunajskega logičnega empiriz-
ma, Friedricha Alberta Moritza Schlicka (1882–1936) ter predavanje Han-
9 Dolinar 1924, 48, podč. A. D..
141
»Oblika sama že pripomore k temu, da pravimo: ta in ta skladba je
lepa, toda ne ona sama; oblika je le okvir, posoda duševne vsebine
in ta vsebina je merodajna pri sodbi, katera glasba je lepa in kate-
ra ni. Glasba je govor, ki sicer ne deluje s tako gotovimi in določni-
mi pojmi, ki pa slika čustva tako globoko in razpoloženje (občutje)
tako neposredno kot nobena druga umetnost.«9
Tudi v tem semestru se Dolinar spet ni odločil za Lachova predavanja
(Musik und Vogelgesang, 2 uri; Methoden und Probleme der vergleichenden
Musikwissenschaft, 2 uri; Entwicklungsgeschichte des europäischen Gesell-
schaftstanzes, 1 ura) in za predavanja W. Fischerja (Geschichte der Instru-
mentalmusik II, 4 ure; Die Mensuralnotation des 15. und 16. Jahrh. (Forts.),
2 uri; Übungen zur Geschichte der Instrumentalmusik, 2 uri). Prav tako pa
ni vpisal predavanj E. Wellesza (Die Musik im 20. Jahrhundert, 1 ura) in M.
Dietza (Die geschichtliche Entwicklung der Sinfonie und verwandter instru-
mentaler Kunstformen (mit vielen Musikbeispielen), 3 ure).
V tem semestru je torej Dolinar izbral na muzikološkem oddelku le
dva predavatelja, Adlerja in Orla; pri obeh pa vse cikle predavanj, ki sta ju
razpisala. Iz seznama izbranih predavanj je tudi razbrati, da Dolinarja iz-
razito niso zanimale etnomuzikološke in podobne »primerjalne« muziko-
loške discipline.
V zimskem semestru 1923–24 je Dolinar izbral le eno od treh ponuje-
nih Adlerjevih predavanj (znova Übungen im musikhistorischen Institut, 2
uri; zato pa tokrat ne Erklären und Bestimmen von Kunstwerken, 2 uri, prav
tako tudi ne Stilperioden der Musikgeschichte, 1 ura). Znova je poslušal tudi
Lachovo glasbeno estetiko (Die Hauptprobleme der Musikästhetik, 2 uri),
pa spet ne dveh drugih njegovih predavanj (Entwicklung der musikalischen
Instrumente und Instrumentation, 2 uri; Ibsens »Peer Gynt« und Griegs Mu-
sik, 1 ura). Poleg tega je izbral prvič predavanje o notaciji (W. Fischer: Die
Mensuralnotation d. 15. und 16. Jahrhunderts, 4 ure) ter prvič kot predavate-
lja Egona Wellesza (1885–1974) s ciklom predavanj o opernih začetkih (Die
Anfänge der Oper, 1 ura).
Med zunanjimi predavatelji je izbral Uvod v etiko (Einführungen die
Ethik, 3 ure) enega vodilnih predstavnikov dunajskega logičnega empiriz-
ma, Friedricha Alberta Moritza Schlicka (1882–1936) ter predavanje Han-
9 Dolinar 1924, 48, podč. A. D..
141
