Page 168 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 168
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
go.26 Podoben kult umetnika bi lahko v različnih variantah iskali pri števil-
nih piscih poznega 19. in zgodnjega 20. stol. Dejstvo, da ima tudi v Kogoje-
vem pogledu tako pomembno mesto, je možno razlagati s stališča njegovega
osebnega položaja: Kot napredni umetnik svojega časa je najbrž čutil potre-
bo, da se nasloni na estetiko, ki je glasbi kot delu umetnikov pripisala me-
tafizične razsežnosti.
III
V pisanju Stanka Vurnika (1898–1932) se srečamo s povsem drugačnim
pristopom k umetnosti. Sin organista in skladatelja Mateja Vurnika je bil
prvenstveno umetnostni zgodovinar. Na Univerzi v Ljubljani je doktoriral
pri Izidorju Cankarju, ki je bil sam učenec Maxa Dvořaka na Dunaju, in
sicer z disertacijo o slikarju Janezu Valentinu Metzingerju. Poleg umetno-
stne zgodovine se je posvečal etnologiji in glasbi.27 Čeprav je umrl mlad,
je zapustil velik opus raznovrstnih spisov; če se omejimo na umetno glas-
bo, so to časopisne kritike, ocene glasbenih sezon, polemični prispevki28 in
dve razpravi: Uvod v glasbo. I. Sistematični del29 in Stil v zgodovini glasbe;30
slednja naj bi bila kot stilna zgodovina glasbe smiselno dopolnilo Uvoda,
vendar je Vurnik uspel dokončati le poglavje o glasbi antične Grčije. Vur-
nikova misel o glasbi je bila doslej le nekajkrat predmet temeljitejšega mu-
zikološkega razpravljanja.31
26 Prav tam, 293.
27 Vilko Novak, Peter Krečič, Kristijan Ukmar, »Vurnik, Stanko«, Slovenska biografija
(splet).
28 Izbor pomembnejših Vurnikovih časopisnih prispevkov je objavil Kuret, Umetnik in
družba, 337–476.
29 Stanko Vurnik, Uvod v glasbo. I. Sistematični del (Ljubljana: Nova založba, 1929).
Pred tem je besedilo v nadaljevanjih izhajalo v reviji Dom in svet 41 (1928). Kot pravi
v uvodu, je Vurnik za knjižno izdajo besedilo preuredil. Podnaslov dela in oštevilče-
nje napovedujeta nedokončani Stil v zgodovini glasbe. – Zunanje okoliščine nastan-
ka Uvoda in Stila so prikazane v delu: Kristijan Ukmar, »Problem stila v interpreta-
ciji Stanka Vurnika«, Muzikološki zbornik 3 (1967): 78.
30 Dom in svet 44, št. 3/4–10 (1931).
31 Ukmar, »Problem stila«, 77–87. Kuret, »Slovenska glasbena misel po prvi vojni«,
7–79. Omeniti velja še dve diplomski nalogi: Kristijan Ukmar, Stanko Vurnik:
življenje in delo (Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1964); Karmen Salmič Kovačič, Vpliv
estetske misli Franceta Vebra na Uvod v glasbo Stanka Vurnika (Ljubljana: Filozofska
fakulteta, 1990). – Tisti, ki smo poslušali predavanja Vilka Ukmarja, lahko ob branju
Vurnikovega Uvoda ugotavljamo, da je bil glavni vir Ukmarjevega razpravljanja prav
Vurnik. V Uvodu skorajda ni mesta, ki ne bi imelo v Ukmarjevih predavanjih nekega
odmeva. Ukmar je sooblikoval pogled na glasbo številnim generacijam slovenskih
166
go.26 Podoben kult umetnika bi lahko v različnih variantah iskali pri števil-
nih piscih poznega 19. in zgodnjega 20. stol. Dejstvo, da ima tudi v Kogoje-
vem pogledu tako pomembno mesto, je možno razlagati s stališča njegovega
osebnega položaja: Kot napredni umetnik svojega časa je najbrž čutil potre-
bo, da se nasloni na estetiko, ki je glasbi kot delu umetnikov pripisala me-
tafizične razsežnosti.
III
V pisanju Stanka Vurnika (1898–1932) se srečamo s povsem drugačnim
pristopom k umetnosti. Sin organista in skladatelja Mateja Vurnika je bil
prvenstveno umetnostni zgodovinar. Na Univerzi v Ljubljani je doktoriral
pri Izidorju Cankarju, ki je bil sam učenec Maxa Dvořaka na Dunaju, in
sicer z disertacijo o slikarju Janezu Valentinu Metzingerju. Poleg umetno-
stne zgodovine se je posvečal etnologiji in glasbi.27 Čeprav je umrl mlad,
je zapustil velik opus raznovrstnih spisov; če se omejimo na umetno glas-
bo, so to časopisne kritike, ocene glasbenih sezon, polemični prispevki28 in
dve razpravi: Uvod v glasbo. I. Sistematični del29 in Stil v zgodovini glasbe;30
slednja naj bi bila kot stilna zgodovina glasbe smiselno dopolnilo Uvoda,
vendar je Vurnik uspel dokončati le poglavje o glasbi antične Grčije. Vur-
nikova misel o glasbi je bila doslej le nekajkrat predmet temeljitejšega mu-
zikološkega razpravljanja.31
26 Prav tam, 293.
27 Vilko Novak, Peter Krečič, Kristijan Ukmar, »Vurnik, Stanko«, Slovenska biografija
(splet).
28 Izbor pomembnejših Vurnikovih časopisnih prispevkov je objavil Kuret, Umetnik in
družba, 337–476.
29 Stanko Vurnik, Uvod v glasbo. I. Sistematični del (Ljubljana: Nova založba, 1929).
Pred tem je besedilo v nadaljevanjih izhajalo v reviji Dom in svet 41 (1928). Kot pravi
v uvodu, je Vurnik za knjižno izdajo besedilo preuredil. Podnaslov dela in oštevilče-
nje napovedujeta nedokončani Stil v zgodovini glasbe. – Zunanje okoliščine nastan-
ka Uvoda in Stila so prikazane v delu: Kristijan Ukmar, »Problem stila v interpreta-
ciji Stanka Vurnika«, Muzikološki zbornik 3 (1967): 78.
30 Dom in svet 44, št. 3/4–10 (1931).
31 Ukmar, »Problem stila«, 77–87. Kuret, »Slovenska glasbena misel po prvi vojni«,
7–79. Omeniti velja še dve diplomski nalogi: Kristijan Ukmar, Stanko Vurnik:
življenje in delo (Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1964); Karmen Salmič Kovačič, Vpliv
estetske misli Franceta Vebra na Uvod v glasbo Stanka Vurnika (Ljubljana: Filozofska
fakulteta, 1990). – Tisti, ki smo poslušali predavanja Vilka Ukmarja, lahko ob branju
Vurnikovega Uvoda ugotavljamo, da je bil glavni vir Ukmarjevega razpravljanja prav
Vurnik. V Uvodu skorajda ni mesta, ki ne bi imelo v Ukmarjevih predavanjih nekega
odmeva. Ukmar je sooblikoval pogled na glasbo številnim generacijam slovenskih
166
