Page 244 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 244
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
volila, da je uresničil svoj sen in se z brati združil pod eno držav-
no streho. Ne, – naša pažnja in naša ljubav veljaj še prav posebno
onim našim rojakom, ki so jih diplomati iztrgali iz naročja pra-
ve, skupne domovine in jih žrtvovali tujemu, zemlje lačnemu poh-
lepju. Ravno tako pa tudi nismo smeli prezreti tistih, ki so – za-
pustivši naš kompaktno naseljeni etnografski teritorij – šli v široki
tuji svet, da si tam poiščejo kruha ali si izboljšajo svoj življenski
položaj.«4
Za delovanje na kulturnem in umetniškem področju ni bilo dobrih go-
spodarskih in družbenih pogojev. Vseeno je tedanjim generacijam v danih
razmerah uspelo z mnogo truda doseči veliko več kot le preživetje. Podro-
čje glasbene umetnosti je bilo v rokah kolegov, ki so ga bili sposobni kako-
vostno graditi in razvijati. Izguba Primorske in Koroške je vodila v glasbe-
ne povezave ter koncertne izmenjave z obema deželama. Skladatelji so radi
prirejali in izdajali koroške oziroma primorske ljudske pesmi. Zanimive
so izdaje primorskih5 in prekmurskih6 ljudskih pesmi Riharda Orla (1881–
1966), pa zbiranje slovenskih ljudskih pesmi Franca Kramarja (1890–1959).
Naj kratko omenim še nekaj dejstev, ki se nanašajo na krog, v katerem
nastane in kroži umetnina: skladatelji, zborovodje in zbori ter poslušalci.
O skladateljih, izvajalcih in poslušalcih
Skladatelji
Prva svetovna vojna je bila precejšnja motnja v izobraževanju, tudi glasbe-
nem. Glavno izobraževanje skladateljev na Slovenskem v medvojnem času
je bilo v rokah Konservatorija Glasbene Matice in Orglarske šole. Števil-
ni nadarjeni glasbeniki pa so se izobraževali tudi v tujini. Izobraževanje je
bilo na dovolj visoki ravni in primerljivo izobraževanju v državah s podob-
no družbeno situacijo. Stanko Vurnik (1898–1932), eden prvih slovenskih
muzikologov, je v članku Slovensko glasbeno življenje izza prevrata, v prej
omenjenem delu Slovenci v desetletju 1918–19287, zapisal:
»Tolikih in tako številnih uspehov, kakor sta jih pokazala zadnjih
30 let naša literatura in slikarstvo, naše glasbeno življenje v istem
4 Josip Mal, ur., Slovenci v desetletju 1918–1928 (Ljubljana: Leonova družba, 1928).
5 Rihard Orel, Slovenske narodne pesmi iz Benečije (Ljubljana: Glasbena matica, 1921).
6 Rihard Orel, Slovenske narodne pesmi iz Prekmurja (Ljubljana: Glasbena matica,
1936).
7 Josip Mal, ur., Slovenci v desetletju 1918–1928 (Ljubljana: Leonova družba, 1928).
242
volila, da je uresničil svoj sen in se z brati združil pod eno držav-
no streho. Ne, – naša pažnja in naša ljubav veljaj še prav posebno
onim našim rojakom, ki so jih diplomati iztrgali iz naročja pra-
ve, skupne domovine in jih žrtvovali tujemu, zemlje lačnemu poh-
lepju. Ravno tako pa tudi nismo smeli prezreti tistih, ki so – za-
pustivši naš kompaktno naseljeni etnografski teritorij – šli v široki
tuji svet, da si tam poiščejo kruha ali si izboljšajo svoj življenski
položaj.«4
Za delovanje na kulturnem in umetniškem področju ni bilo dobrih go-
spodarskih in družbenih pogojev. Vseeno je tedanjim generacijam v danih
razmerah uspelo z mnogo truda doseči veliko več kot le preživetje. Podro-
čje glasbene umetnosti je bilo v rokah kolegov, ki so ga bili sposobni kako-
vostno graditi in razvijati. Izguba Primorske in Koroške je vodila v glasbe-
ne povezave ter koncertne izmenjave z obema deželama. Skladatelji so radi
prirejali in izdajali koroške oziroma primorske ljudske pesmi. Zanimive
so izdaje primorskih5 in prekmurskih6 ljudskih pesmi Riharda Orla (1881–
1966), pa zbiranje slovenskih ljudskih pesmi Franca Kramarja (1890–1959).
Naj kratko omenim še nekaj dejstev, ki se nanašajo na krog, v katerem
nastane in kroži umetnina: skladatelji, zborovodje in zbori ter poslušalci.
O skladateljih, izvajalcih in poslušalcih
Skladatelji
Prva svetovna vojna je bila precejšnja motnja v izobraževanju, tudi glasbe-
nem. Glavno izobraževanje skladateljev na Slovenskem v medvojnem času
je bilo v rokah Konservatorija Glasbene Matice in Orglarske šole. Števil-
ni nadarjeni glasbeniki pa so se izobraževali tudi v tujini. Izobraževanje je
bilo na dovolj visoki ravni in primerljivo izobraževanju v državah s podob-
no družbeno situacijo. Stanko Vurnik (1898–1932), eden prvih slovenskih
muzikologov, je v članku Slovensko glasbeno življenje izza prevrata, v prej
omenjenem delu Slovenci v desetletju 1918–19287, zapisal:
»Tolikih in tako številnih uspehov, kakor sta jih pokazala zadnjih
30 let naša literatura in slikarstvo, naše glasbeno življenje v istem
4 Josip Mal, ur., Slovenci v desetletju 1918–1928 (Ljubljana: Leonova družba, 1928).
5 Rihard Orel, Slovenske narodne pesmi iz Benečije (Ljubljana: Glasbena matica, 1921).
6 Rihard Orel, Slovenske narodne pesmi iz Prekmurja (Ljubljana: Glasbena matica,
1936).
7 Josip Mal, ur., Slovenci v desetletju 1918–1928 (Ljubljana: Leonova družba, 1928).
242
