Page 247 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 247
nekaj misli o slovenskem zborovskem skladanju med obema svetovnima vojnama
umetnostnih pokretov velike Evrope — včasih zvemo o njih le iz časopisov,
dosežejo nas pa vedno prepozno. Tako smo za Evropo vedno neaktualni in
malo zanimivi. Toda upajmo! Bo čedalje boljše.«
Če oboje združimo: morda v Evropi moramo nastopiti s svojo avto-
nomno kulturo in skladbami, ki bodo umetniško aktualne, prepričljive in
zanimive.
Skladatelji so svoje skladbe lahko izdajali tudi v treh revijah, Zbori
(1925–1934, Pevsko društvo Ljubljanski zvon, Zorko Prelovec), Pevec (1921–
1938) in dve leti tudi v reviji Nova muzika (1928–1929). Skladbe so lahko iz-
dajali tudi v samostojnih edicijah, pri založbah kot npr. Glasbena matica,
Cecilijino društvo ipd., pogosto pa so jih izdali v samozaložbi.11 Naj zgolj
omenim, da so po prvi svetovni vojni oblikovali tudi že zakonodajo o av-
torski zaščiti.12
Če bi želel sistematično prikazati zborovsko skladanje v medvoj-
nem obdobju, bi moral skrbno pripraviti selekcijo skladateljev in njihovih
skladb. Ena možnost je preprosto napraviti izbor najbolj odmevnih skla-
dateljev in njihovih del. Vseeno predlagam še bolj natančno metodologi-
jo obravnave izbranih skladateljev. Le-ti so v tem obdobju bili različno sta-
ri. Življenje skladatelja bi lahko morda delil na štiri ustvarjalna obdobja
(oblikovano na temelju delitve obdobij psihosociološkega razvoja po Eri-
ku Eriksonu):
1. Prvo obdobje od rojstva do konca osnovnega izobraževanja, do
starosti 15 let.
2. Drugo obdobje je obdobje intenzivnega izobraževanja, ki lahko
traja v širšem smislu do približno 30. leta starosti.
3. Tretje, zrelo obdobje, pomeni obdobje poklicnega dela in samos-
tojno glasbeno prakso.
4. Zadnje, četrto obdobje je tisto, ki ga živimo po upokojitvi oziro-
ma 65. letu starosti.
V vsakem obdobju lahko skladamo nekoliko drugače, ali pa ne. Obi-
čajno se v prvih dveh obdobjih razvijamo, iščemo skladateljsko pot, v tret-
jem jo bolj ali manj živimo, v zadnjem obdobju pa jo zaokrožimo.
11 Glej Niko Kuret, ur., Slovenska knjiga (Ljubljana: Knjigarna Kleinmayr in Bamberg,
1939).
12 Anton Lajovic, »Naši umetniki in novo avtorsko pravo«, Ljubljanski zvon 39, 8 (1919).
245
umetnostnih pokretov velike Evrope — včasih zvemo o njih le iz časopisov,
dosežejo nas pa vedno prepozno. Tako smo za Evropo vedno neaktualni in
malo zanimivi. Toda upajmo! Bo čedalje boljše.«
Če oboje združimo: morda v Evropi moramo nastopiti s svojo avto-
nomno kulturo in skladbami, ki bodo umetniško aktualne, prepričljive in
zanimive.
Skladatelji so svoje skladbe lahko izdajali tudi v treh revijah, Zbori
(1925–1934, Pevsko društvo Ljubljanski zvon, Zorko Prelovec), Pevec (1921–
1938) in dve leti tudi v reviji Nova muzika (1928–1929). Skladbe so lahko iz-
dajali tudi v samostojnih edicijah, pri založbah kot npr. Glasbena matica,
Cecilijino društvo ipd., pogosto pa so jih izdali v samozaložbi.11 Naj zgolj
omenim, da so po prvi svetovni vojni oblikovali tudi že zakonodajo o av-
torski zaščiti.12
Če bi želel sistematično prikazati zborovsko skladanje v medvoj-
nem obdobju, bi moral skrbno pripraviti selekcijo skladateljev in njihovih
skladb. Ena možnost je preprosto napraviti izbor najbolj odmevnih skla-
dateljev in njihovih del. Vseeno predlagam še bolj natančno metodologi-
jo obravnave izbranih skladateljev. Le-ti so v tem obdobju bili različno sta-
ri. Življenje skladatelja bi lahko morda delil na štiri ustvarjalna obdobja
(oblikovano na temelju delitve obdobij psihosociološkega razvoja po Eri-
ku Eriksonu):
1. Prvo obdobje od rojstva do konca osnovnega izobraževanja, do
starosti 15 let.
2. Drugo obdobje je obdobje intenzivnega izobraževanja, ki lahko
traja v širšem smislu do približno 30. leta starosti.
3. Tretje, zrelo obdobje, pomeni obdobje poklicnega dela in samos-
tojno glasbeno prakso.
4. Zadnje, četrto obdobje je tisto, ki ga živimo po upokojitvi oziro-
ma 65. letu starosti.
V vsakem obdobju lahko skladamo nekoliko drugače, ali pa ne. Obi-
čajno se v prvih dveh obdobjih razvijamo, iščemo skladateljsko pot, v tret-
jem jo bolj ali manj živimo, v zadnjem obdobju pa jo zaokrožimo.
11 Glej Niko Kuret, ur., Slovenska knjiga (Ljubljana: Knjigarna Kleinmayr in Bamberg,
1939).
12 Anton Lajovic, »Naši umetniki in novo avtorsko pravo«, Ljubljanski zvon 39, 8 (1919).
245
