Page 246 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 246
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
po svoje, na skladatelje vplivala tudi slogovno različna pedagoga Osterc in
Škerjanc.
Delitev na tradicionaliste in moderniste je morda tudi razlog, da po-
gosto prisiljeno iščemo več elementov tradicije pri tradicionalistih in avan-
tgarde pri avantgardistih kot bi bilo treba. V resnici pa so si, vsaj pri zbo-
rovskih skladbah, precej bliže, kot si običajno mislimo.
Slika 1: Skica sociograma naših treh med vojnih vodilnih skladateljev in pedagogov, ter
verjetnem neposrednem in posrednem medsebojnem vplivu.
Dober skladatelj mora upoštevati psihosociološke lastnosti pevskega
zbora in potencialnega kroga poslušalcev. Posledice kakršnekoli odločit-
ve bo nosil skladatelj sam. Posnemanje raznih kompozicijskih slogov je pri-
ljubljen način iskanja uspeha, vendar predstavlja velik izziv – posnemova-
lec je vedno korak za vzornikom. Tako je skladatelj Lajovic leta 1926 zapisal
v Ljubljanskem zvonu9: »Glede Slovencev Npr. je moja diagnoza, da smo v
vsem kulturnem življenju na vseh poljih pod izrazito fascinacijo nemške
kulture, ki naravnost preplavlja vse naše mišljenje. Če je ta diagnoza pravil-
na, se mi zdi naravno, da je treba zapreti novi dotok nemške kulture. Razen
tega s kritično analizo obstoječega mišljenja opozarjati, kaj je v našem miš-
ljenju čisto nemškega.«
Stanko Vurnik, s katerim je Anton Lajovic sicer pogosto polemiziral,
pa je svoj prispevek Slovensko glasbeno življenje izza prevrata v prej ome-
njenem delu Slovenci v desetletju 1918–192810 prispevku končal z besedami:
»Želel bi naši glasbi, da bi se vzmahnila na nivo napredne Evrope in ne pog-
revala vedno le starih, drugod že izumrlih okusov in miselnosti. Če bi do-
segla na mednarodnem poprišču zasiguran položaj, bi nam politično i go-
spodarski koristila. Le v majhni meri se udeležujemo velikih duhovnih in
9 Anton Lajovic, »Misli o umetnostni politiki«, Ljubljanski zvon XLVI, 2 (1926).
10 Josip Mal, ur., Slovenci v desetletju 1918–1928 (Ljubljana: Leonova družba, 1928).
244
po svoje, na skladatelje vplivala tudi slogovno različna pedagoga Osterc in
Škerjanc.
Delitev na tradicionaliste in moderniste je morda tudi razlog, da po-
gosto prisiljeno iščemo več elementov tradicije pri tradicionalistih in avan-
tgarde pri avantgardistih kot bi bilo treba. V resnici pa so si, vsaj pri zbo-
rovskih skladbah, precej bliže, kot si običajno mislimo.
Slika 1: Skica sociograma naših treh med vojnih vodilnih skladateljev in pedagogov, ter
verjetnem neposrednem in posrednem medsebojnem vplivu.
Dober skladatelj mora upoštevati psihosociološke lastnosti pevskega
zbora in potencialnega kroga poslušalcev. Posledice kakršnekoli odločit-
ve bo nosil skladatelj sam. Posnemanje raznih kompozicijskih slogov je pri-
ljubljen način iskanja uspeha, vendar predstavlja velik izziv – posnemova-
lec je vedno korak za vzornikom. Tako je skladatelj Lajovic leta 1926 zapisal
v Ljubljanskem zvonu9: »Glede Slovencev Npr. je moja diagnoza, da smo v
vsem kulturnem življenju na vseh poljih pod izrazito fascinacijo nemške
kulture, ki naravnost preplavlja vse naše mišljenje. Če je ta diagnoza pravil-
na, se mi zdi naravno, da je treba zapreti novi dotok nemške kulture. Razen
tega s kritično analizo obstoječega mišljenja opozarjati, kaj je v našem miš-
ljenju čisto nemškega.«
Stanko Vurnik, s katerim je Anton Lajovic sicer pogosto polemiziral,
pa je svoj prispevek Slovensko glasbeno življenje izza prevrata v prej ome-
njenem delu Slovenci v desetletju 1918–192810 prispevku končal z besedami:
»Želel bi naši glasbi, da bi se vzmahnila na nivo napredne Evrope in ne pog-
revala vedno le starih, drugod že izumrlih okusov in miselnosti. Če bi do-
segla na mednarodnem poprišču zasiguran položaj, bi nam politično i go-
spodarski koristila. Le v majhni meri se udeležujemo velikih duhovnih in
9 Anton Lajovic, »Misli o umetnostni politiki«, Ljubljanski zvon XLVI, 2 (1926).
10 Josip Mal, ur., Slovenci v desetletju 1918–1928 (Ljubljana: Leonova družba, 1928).
244
