Page 242 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 242
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
Kratko o zgodovinskem okviru
Takoj po prvi svetovni vojni je bilo gospodarsko stanje Slovencev težko.
V novi državi, ki je izgubila precej ozemlja, poseljenega s Slovenci, je bilo
potrebno nadaljevati družbeno urejenost, podedovano po Avstro-Ogrski.
Po drugi strani pa uveljaviti nacionalno svobodo, ki smo jo pričakovali po
združitvi z bratskima, južnoslovanskima, narodoma. Sprva sta bili med na-
šimi predniki vzplamtela zadovoljstvo in lojalnost do nove skupnosti, oboje
pa je kmalu začelo plahneti. Leta 1920 je tako v samozaložbi Luke Kramol-
ca izšla zbirka domoljubnih pesmi, Narodni praznik, za meščanske osnovne
in srednje šole, posvečena novi domovini. V zbirki so bile objavljene števil-
ne skladbe tedanjih uveljavljenih slovenskih skladateljev (Alojzij Mav, Va-
silij Mirk, Ivan Ocvirk, Karol Pahor, Matija Tomc, Josip Klemenčič, Emil
Adamič, Emil Hochreiter, Hugolin Sattner idr.).1
O tem obdobju so tedanji izobraženci pripravili zanimivo delo, ki ga je
uredil Josip Mal, Slovenci v desetletju 1918–1928.2 V njem so številni avtorji
podali analizo družbenega, ekonomskega, kulturnega in umetniškega sta-
nja Slovencev v tedanjem času.
O stanju tedanjega duha je zanimivo zapisal Francé Koblar v prispev-
ku Slovenska književnost v zadnjih desetih letih:
»Kakor hitro pa smo stopili v državno zvezo, kakršno je prinesel ko-
nec svetovne vojne, se je takoj pokazalo dvojno mišljenje in dvojna
narodno politična usmerjenost: slovenstvo, vklenjeno v južnoslo-
vansko državnost na eni strani, na drugi pa jugoslovanska držav-
na in narodna edinost s tendenco, da se razločki med posameznimi
deli čimprej izravnajo in strnejo v narodnem »jugoslovanstvu«. [...]
Tesnoba, ki je legla na Slovence ob izgubi naših meja, se je preliva-
la v tesnobo radi notranjega nereda in nasilstva v obliki materia-
lističnega jugoslovanstva, ki narodno tradicijo taji in sklepa raču-
ne samo s politično močjo. Vsporedno z omalovaževanjem lastnega
duhovnega bogastva in malodušnostjo je istočasno rasla slovenska
individualna zavest. Deloma je to ogorčenje, deloma dovršavanje
lastne kulturne stavbe v tesnejši in smotrnejši organizaciji kultur-
nega življenja, deloma iskanje svoje globlje bitnosti. Osnovna črta
pa je duhovna defenzivnost Slovenstva. [...] Svetovna vojna je po-
kopala pod seboj stari red in mladi rod, ki se je vračal domov in tis-
1 Luka Kramolc, Narodni praznik (Ljubljana: Samozaložba, 1920).
2 Josip Mal, ur., Slovenci v desetletju 1918–1928 (Ljubljana: Leonova družba, 1928).
240
Kratko o zgodovinskem okviru
Takoj po prvi svetovni vojni je bilo gospodarsko stanje Slovencev težko.
V novi državi, ki je izgubila precej ozemlja, poseljenega s Slovenci, je bilo
potrebno nadaljevati družbeno urejenost, podedovano po Avstro-Ogrski.
Po drugi strani pa uveljaviti nacionalno svobodo, ki smo jo pričakovali po
združitvi z bratskima, južnoslovanskima, narodoma. Sprva sta bili med na-
šimi predniki vzplamtela zadovoljstvo in lojalnost do nove skupnosti, oboje
pa je kmalu začelo plahneti. Leta 1920 je tako v samozaložbi Luke Kramol-
ca izšla zbirka domoljubnih pesmi, Narodni praznik, za meščanske osnovne
in srednje šole, posvečena novi domovini. V zbirki so bile objavljene števil-
ne skladbe tedanjih uveljavljenih slovenskih skladateljev (Alojzij Mav, Va-
silij Mirk, Ivan Ocvirk, Karol Pahor, Matija Tomc, Josip Klemenčič, Emil
Adamič, Emil Hochreiter, Hugolin Sattner idr.).1
O tem obdobju so tedanji izobraženci pripravili zanimivo delo, ki ga je
uredil Josip Mal, Slovenci v desetletju 1918–1928.2 V njem so številni avtorji
podali analizo družbenega, ekonomskega, kulturnega in umetniškega sta-
nja Slovencev v tedanjem času.
O stanju tedanjega duha je zanimivo zapisal Francé Koblar v prispev-
ku Slovenska književnost v zadnjih desetih letih:
»Kakor hitro pa smo stopili v državno zvezo, kakršno je prinesel ko-
nec svetovne vojne, se je takoj pokazalo dvojno mišljenje in dvojna
narodno politična usmerjenost: slovenstvo, vklenjeno v južnoslo-
vansko državnost na eni strani, na drugi pa jugoslovanska držav-
na in narodna edinost s tendenco, da se razločki med posameznimi
deli čimprej izravnajo in strnejo v narodnem »jugoslovanstvu«. [...]
Tesnoba, ki je legla na Slovence ob izgubi naših meja, se je preliva-
la v tesnobo radi notranjega nereda in nasilstva v obliki materia-
lističnega jugoslovanstva, ki narodno tradicijo taji in sklepa raču-
ne samo s politično močjo. Vsporedno z omalovaževanjem lastnega
duhovnega bogastva in malodušnostjo je istočasno rasla slovenska
individualna zavest. Deloma je to ogorčenje, deloma dovršavanje
lastne kulturne stavbe v tesnejši in smotrnejši organizaciji kultur-
nega življenja, deloma iskanje svoje globlje bitnosti. Osnovna črta
pa je duhovna defenzivnost Slovenstva. [...] Svetovna vojna je po-
kopala pod seboj stari red in mladi rod, ki se je vračal domov in tis-
1 Luka Kramolc, Narodni praznik (Ljubljana: Samozaložba, 1920).
2 Josip Mal, ur., Slovenci v desetletju 1918–1928 (Ljubljana: Leonova družba, 1928).
240
