Page 272 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 272
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
je za nekaj časa prekinil, se samoizobraževal ter študijsko potoval v Pra-
go in na Dunaj, kjer se je seznanil z načini dela dveh slavnih zborov: z Ba-
kulovo pevsko družino v Pragi ter z zborom Dunajskih dečkov. Nato se je
še izčrpneje posvetil proučevanju življenjskih prilik trboveljskih rudarjev
in njihovih otrok ter o tem objavil nekaj alarmantnih člankov. Bil je tako
prodoren, da so mu oblasti nadaljnje objave prepovedale.42 Vse to pa mu ni
preprečilo uresničiti ideje o stalnem mladinskem pevskem zboru, ki bi bil
s poglobljenim vokalnim izobraževanjem in umetniškim poustvarjanjem
sposoben izvajati najnovejša in zahtevna dela slovanskih avtorjev, tudi iz-
ven trboveljske kotline, v mednarodnem prostoru. Leta 1930 je v ta namen
na deški in dekliški osnovni šoli Trbovlje-Vode zbral okrog sto pevcev in že
čez nekaj mesecev z njimi izvedel samostojni koncert. Njegova pot je šla str-
mo navzgor, nastopi so se vrstili vse bliže Ljubljani, nato v drugih sloven-
skih krajih in kmalu tudi na Češkoslovaškem in na Dunaju. Kritiki so zbor
in dirigenta slavili in kovali v zvezde.43 Ob študiju izbrane pevske literatu-
re se je Šuligoj zavedal potreb po skladbah s socialno noto, ki jih skladate-
lji dotlej niso namenjali otrokom, zato se je povezal z nekaterimi pesniki in
skladatelji. Prvo takšno pesem je zboru posvetil Emil Adamič na besedilo
Vlada Klemenčiča in nosi pomenljiv naslov: Pesem rudarskih otrok (nastala
avgusta 1931). Ta skladba je kmalu postala zborova himna, ki so jo na zah-
tevo občinstva redno prepevali na začetku in ob zaključku koncertov.44 Nič
manj grenkobna ni bila Pesem beračev (bes. Oskar Hudales, izvirno Pesem
ubožcev), ki jo je prav tako uglasbil Emil Adamič (1933), vendar je zaradi vse-
bine in sugestivne uglasbitve zbor ni smel izvajati (prva izvedba leta 1940).45
Še posebno pretresljiva je bila tožba za umrlim očetom Čaće moj Ivana Ma-
tetića-Ronjgova (nastala po tragični rudarski nesreči v Trbovljah leta 1932).
Matečić je med prvimi pisal priredbe istrskih ljudskih pesmi in kljub zah-
tevnosti in posebnosti istrske lestvice jih je Šuligojev zbor uspešno izvajal,
kar je skladatelja spodbudilo k nastanku tožeče pesmi Čaće moj, posveče-
ne Slavčkom. Le-ti so jo večkrat prepevali z izjemnim uspehom, tudi na ve-
likih mednarodnih shodih, kot je bil leta 1936 v Pragi ob prvem mednaro-
dnem kongresu za sodobno glasbeno vzgojo, kjer so bili Trboveljski slavčki
42 Jože Skrinar, Trboveljski slavček od srca k srcu (Trbovlje: Mešani zbor Slavček, 1971),
10.
43 Nekaj udarnejših kritik je objavil Jože Skrinar v delu Trboveljski slavček od srca k
srcu, 39–42.
44 Prav tam, 17–18.
45 Prav tam, 18.
270
je za nekaj časa prekinil, se samoizobraževal ter študijsko potoval v Pra-
go in na Dunaj, kjer se je seznanil z načini dela dveh slavnih zborov: z Ba-
kulovo pevsko družino v Pragi ter z zborom Dunajskih dečkov. Nato se je
še izčrpneje posvetil proučevanju življenjskih prilik trboveljskih rudarjev
in njihovih otrok ter o tem objavil nekaj alarmantnih člankov. Bil je tako
prodoren, da so mu oblasti nadaljnje objave prepovedale.42 Vse to pa mu ni
preprečilo uresničiti ideje o stalnem mladinskem pevskem zboru, ki bi bil
s poglobljenim vokalnim izobraževanjem in umetniškim poustvarjanjem
sposoben izvajati najnovejša in zahtevna dela slovanskih avtorjev, tudi iz-
ven trboveljske kotline, v mednarodnem prostoru. Leta 1930 je v ta namen
na deški in dekliški osnovni šoli Trbovlje-Vode zbral okrog sto pevcev in že
čez nekaj mesecev z njimi izvedel samostojni koncert. Njegova pot je šla str-
mo navzgor, nastopi so se vrstili vse bliže Ljubljani, nato v drugih sloven-
skih krajih in kmalu tudi na Češkoslovaškem in na Dunaju. Kritiki so zbor
in dirigenta slavili in kovali v zvezde.43 Ob študiju izbrane pevske literatu-
re se je Šuligoj zavedal potreb po skladbah s socialno noto, ki jih skladate-
lji dotlej niso namenjali otrokom, zato se je povezal z nekaterimi pesniki in
skladatelji. Prvo takšno pesem je zboru posvetil Emil Adamič na besedilo
Vlada Klemenčiča in nosi pomenljiv naslov: Pesem rudarskih otrok (nastala
avgusta 1931). Ta skladba je kmalu postala zborova himna, ki so jo na zah-
tevo občinstva redno prepevali na začetku in ob zaključku koncertov.44 Nič
manj grenkobna ni bila Pesem beračev (bes. Oskar Hudales, izvirno Pesem
ubožcev), ki jo je prav tako uglasbil Emil Adamič (1933), vendar je zaradi vse-
bine in sugestivne uglasbitve zbor ni smel izvajati (prva izvedba leta 1940).45
Še posebno pretresljiva je bila tožba za umrlim očetom Čaće moj Ivana Ma-
tetića-Ronjgova (nastala po tragični rudarski nesreči v Trbovljah leta 1932).
Matečić je med prvimi pisal priredbe istrskih ljudskih pesmi in kljub zah-
tevnosti in posebnosti istrske lestvice jih je Šuligojev zbor uspešno izvajal,
kar je skladatelja spodbudilo k nastanku tožeče pesmi Čaće moj, posveče-
ne Slavčkom. Le-ti so jo večkrat prepevali z izjemnim uspehom, tudi na ve-
likih mednarodnih shodih, kot je bil leta 1936 v Pragi ob prvem mednaro-
dnem kongresu za sodobno glasbeno vzgojo, kjer so bili Trboveljski slavčki
42 Jože Skrinar, Trboveljski slavček od srca k srcu (Trbovlje: Mešani zbor Slavček, 1971),
10.
43 Nekaj udarnejših kritik je objavil Jože Skrinar v delu Trboveljski slavček od srca k
srcu, 39–42.
44 Prav tam, 17–18.
45 Prav tam, 18.
270
