Page 267 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 267
idejna in umetniška identiteta mladinskih zborov med obema vojnama
tem potom predavanj pridobili na glasbenem polju širše obzorje in
bodo mogli opravljati med ljudstvom svojo nalogo na umetniško-
glasbenem polju ...«23
Hkrati z razvojem učiteljskega pevskega zbora se je pod idejnim vod-
stvom Srečka Kumarja na širšem Primorskem razgibalo tudi mladinsko
petje, označeno kot novo glasbeno gibanje, ki je rojevalo sodobnejšo zbo-
rovsko literaturo.24 V šestdeset članskem učiteljskem zboru je bila kar po-
lovica pevovodij, ki so na podeželju v šolah in društvih vzgajali pevski na-
raščaj.25 Kumarja lahko označimo za glasbenega vizionarja, saj se je zavedal
preživelosti vsebinskih in glasbenih značilnosti skladb, ki so jih otroci obi-
čajno prepevali pri razrednem zborovskem petju. Bile so vsebinsko okor-
ne ter daleč od otrokovega miselnega in čustvenega sveta. Po glasbeni plati
so se opirale na ljudsko ali tujo umetno pesem, imele otrokom neprilagojen
glasovni obseg, melodične, ritmične in druge glasbeno-tehnične nerodno-
sti in ne nazadnje so bile večinoma umetniško šibke.26 Vse to ga ja spodbu-
dilo, da je nagovoril skladatelje in jih prepričal k snovanju sodobnejših in
tehtnejših mladinskih skladb, pri katerih bi bilo potrebno upoštevati zna-
čilnosti otrokovega psihološkega in glasbenega razvoja ter izbirati primer-
na in tehtna besedila. Ne nazadnje si je prizadeval, da bi bila nova dela vsaj
simbolni odsev tedanjega družbeno-političnega stanja primorskih Sloven-
cev, ki so bíli neusmiljen boj s fašizmom. Da bi bile skladbe tudi vsebinsko
in idejno primerne, je celo sam zbiral besedila in jih pošiljal skladateljem.27
Njihov odziv je bil več kot zadovoljiv: 49 del enajstih avtorjev je Kumar
leta 1924 izdal v zbirki Otroške pesmi (E. Adamič, M. Kogoj, I. Grbec, A.
Lajovic, K. Pahor, V. Vodopivec…). Zbirka je bila takoj opažena in označe-
na kot izjemna novost in brez primere v širšem evropskem prostoru. Časo-
pis Učiteljski tovariš je objavil recenzijsko poročilo, ki pravi:
»Končno je naša mladina v pričujoči zbirki dobila pesmarico, s ka-
koršno se niti veliki narodi zlepa ne morejo ponašati. […] poznam
češke, ruske, nemške, ruske in italijanske, seveda tudi hrvaške in
23 Povzetek zapisa Karola Pahorja v učiteljskem časopisu Tržaški list II, 8 (1921), 16. 4.
1921, III.
24 Rafael Ajlec, »Za uvod«, Slavček. Pesmarica mladinskih zborov, ur. A. Šuligoj (Lju-
bljana: Svet zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, 1957), XII.
25 Širok, »Srečko Kumar«, 27.
26 Cvetko Budkovič, Razvoj slovenskega mladinskega zborovskega petja na Slovenskem:
od začetkov do druge svetovne vojne (Ljubljana: Partizanska knjiga, 1983), 9–26.
27 Širok, »Srečko Kumar«, 27.
265
tem potom predavanj pridobili na glasbenem polju širše obzorje in
bodo mogli opravljati med ljudstvom svojo nalogo na umetniško-
glasbenem polju ...«23
Hkrati z razvojem učiteljskega pevskega zbora se je pod idejnim vod-
stvom Srečka Kumarja na širšem Primorskem razgibalo tudi mladinsko
petje, označeno kot novo glasbeno gibanje, ki je rojevalo sodobnejšo zbo-
rovsko literaturo.24 V šestdeset članskem učiteljskem zboru je bila kar po-
lovica pevovodij, ki so na podeželju v šolah in društvih vzgajali pevski na-
raščaj.25 Kumarja lahko označimo za glasbenega vizionarja, saj se je zavedal
preživelosti vsebinskih in glasbenih značilnosti skladb, ki so jih otroci obi-
čajno prepevali pri razrednem zborovskem petju. Bile so vsebinsko okor-
ne ter daleč od otrokovega miselnega in čustvenega sveta. Po glasbeni plati
so se opirale na ljudsko ali tujo umetno pesem, imele otrokom neprilagojen
glasovni obseg, melodične, ritmične in druge glasbeno-tehnične nerodno-
sti in ne nazadnje so bile večinoma umetniško šibke.26 Vse to ga ja spodbu-
dilo, da je nagovoril skladatelje in jih prepričal k snovanju sodobnejših in
tehtnejših mladinskih skladb, pri katerih bi bilo potrebno upoštevati zna-
čilnosti otrokovega psihološkega in glasbenega razvoja ter izbirati primer-
na in tehtna besedila. Ne nazadnje si je prizadeval, da bi bila nova dela vsaj
simbolni odsev tedanjega družbeno-političnega stanja primorskih Sloven-
cev, ki so bíli neusmiljen boj s fašizmom. Da bi bile skladbe tudi vsebinsko
in idejno primerne, je celo sam zbiral besedila in jih pošiljal skladateljem.27
Njihov odziv je bil več kot zadovoljiv: 49 del enajstih avtorjev je Kumar
leta 1924 izdal v zbirki Otroške pesmi (E. Adamič, M. Kogoj, I. Grbec, A.
Lajovic, K. Pahor, V. Vodopivec…). Zbirka je bila takoj opažena in označe-
na kot izjemna novost in brez primere v širšem evropskem prostoru. Časo-
pis Učiteljski tovariš je objavil recenzijsko poročilo, ki pravi:
»Končno je naša mladina v pričujoči zbirki dobila pesmarico, s ka-
koršno se niti veliki narodi zlepa ne morejo ponašati. […] poznam
češke, ruske, nemške, ruske in italijanske, seveda tudi hrvaške in
23 Povzetek zapisa Karola Pahorja v učiteljskem časopisu Tržaški list II, 8 (1921), 16. 4.
1921, III.
24 Rafael Ajlec, »Za uvod«, Slavček. Pesmarica mladinskih zborov, ur. A. Šuligoj (Lju-
bljana: Svet zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, 1957), XII.
25 Širok, »Srečko Kumar«, 27.
26 Cvetko Budkovič, Razvoj slovenskega mladinskega zborovskega petja na Slovenskem:
od začetkov do druge svetovne vojne (Ljubljana: Partizanska knjiga, 1983), 9–26.
27 Širok, »Srečko Kumar«, 27.
265
