Page 271 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 271
idejna in umetniška identiteta mladinskih zborov med obema vojnama
učiteljstva je užival vsestransko navdušenje in dobival pohvalne kritike.39
Njegove ideje, stremljenje k odličnosti ter sodobnemu repertoarju, so širo-
ko odmevale in posebno spodbudile razvoj mladinskih zborov po osnov-
nih šolah, kjer se je dotlej pretežno gojilo enoglasno razredno petje prep-
rostih, vsebinsko in glasbeno-tehnično ne dovolj primernih pesmi. Ideja o
potrebi po razvoju mladinskega petja v pevskem oziroma glasovnem in re-
pertoarnem pogledu, je kmalu prinesla novo kvaliteto: učitelji zborovod-
je, Kumarjevi pevci, so spoznavali, da v okviru razrednega petja ni mogo-
če doseči zares ubranega petja in umetniške poustvarjalnosti, zato so drug
za drugim ustanavljali šolske mladinske pevske zbore izbranih pevcev, jih
pevsko izobraževali in posegali po zahtevnejših oziroma tehtnejših in so-
dobnejših skladbah.
Med prvimi, ki so sledili tej ideji, je bil Avgust Šuligoj, ki je od leta 1927
poučeval v osnovni in meščanski šoli Trbovlje-Vode in tam vodil tudi mla-
dinski pevski zbor, kasneje preimenovan v Trboveljski slavček. Kot učitelj
je bil osupel nad težkimi socialnimi razmerami tamkajšnjih otrok. Prišel
je namreč v času velike gospodarske krize, ki je še posebno prizadela ru-
darje in njihove družine. Ob vsakodnevnem opazovanju težkih življenjskih
pogojev bolehnih in slabotnih otrok pa je pri učencih zaznal izjemno pev-
sko nadarjenost, zato je začel iskati oblike, kako mladim olajšati mladost
in razvijati njihove naravne danosti. Možnost omilitve duševnih stisk je vi-
del v vsestransko ambicioznem pevskem zboru, ki bi pevcem omogočil le-
pše življenje. Ko je spoznaval socialne razmere, se je zavedal, da v novih ča-
sih, prežetih s številnimi drugimi grenkobami, narodnostna ideja ni več v
ospredju. Zbor rudarskih otrok je zasnoval kot ansambel takrat revolucio-
narnih socialnih idej.40 V ospredje je postavljal iskrene medsebojne odnose,
»da predstavlja zborovska družina nekaljivo harmonijo in nedeljivo celoto z
enim hotenjem in eno voljo« in šele nato glasbeno izobrazbo in ambicijo di-
rigenta.41 Prav poglobljen in pristen odnos s pevci mu je prinesel sugestivno
moč, s katero je z zborom dosegal dotlej na Slovenskem nezmožne umetni-
ške presežke. Pot do slavnega Trboveljskega slavčka pa ni bila lahka. Šuli-
goj je v prvem letu z zborom sicer nastopil v trboveljskem Delavskem domu,
vendar se je kmalu zavedal, da ima za uresničitev svojih idej pomanjkljivo
izobrazbo in premalo izkušenj z metodami zborovskega dela. Šolsko delo
39 Jože Župančič, »Učiteljski pevski zbor v polnem razmahu«, Učiteljski tovariš 71, št.
41 (1931), 26. 11. 1931, 3.
40 O Šuligojevem življenju in ustvarjanju glej: Ajlec, »Za uvod«, XV.
41 Avgust Šuligoj, »Moja pot«, Slavček. Pesmarica mladinskih zborov, ur. A. Šuligoj
(Ljubljana: Svet Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, 1957), XVIII.
269
učiteljstva je užival vsestransko navdušenje in dobival pohvalne kritike.39
Njegove ideje, stremljenje k odličnosti ter sodobnemu repertoarju, so širo-
ko odmevale in posebno spodbudile razvoj mladinskih zborov po osnov-
nih šolah, kjer se je dotlej pretežno gojilo enoglasno razredno petje prep-
rostih, vsebinsko in glasbeno-tehnično ne dovolj primernih pesmi. Ideja o
potrebi po razvoju mladinskega petja v pevskem oziroma glasovnem in re-
pertoarnem pogledu, je kmalu prinesla novo kvaliteto: učitelji zborovod-
je, Kumarjevi pevci, so spoznavali, da v okviru razrednega petja ni mogo-
če doseči zares ubranega petja in umetniške poustvarjalnosti, zato so drug
za drugim ustanavljali šolske mladinske pevske zbore izbranih pevcev, jih
pevsko izobraževali in posegali po zahtevnejših oziroma tehtnejših in so-
dobnejših skladbah.
Med prvimi, ki so sledili tej ideji, je bil Avgust Šuligoj, ki je od leta 1927
poučeval v osnovni in meščanski šoli Trbovlje-Vode in tam vodil tudi mla-
dinski pevski zbor, kasneje preimenovan v Trboveljski slavček. Kot učitelj
je bil osupel nad težkimi socialnimi razmerami tamkajšnjih otrok. Prišel
je namreč v času velike gospodarske krize, ki je še posebno prizadela ru-
darje in njihove družine. Ob vsakodnevnem opazovanju težkih življenjskih
pogojev bolehnih in slabotnih otrok pa je pri učencih zaznal izjemno pev-
sko nadarjenost, zato je začel iskati oblike, kako mladim olajšati mladost
in razvijati njihove naravne danosti. Možnost omilitve duševnih stisk je vi-
del v vsestransko ambicioznem pevskem zboru, ki bi pevcem omogočil le-
pše življenje. Ko je spoznaval socialne razmere, se je zavedal, da v novih ča-
sih, prežetih s številnimi drugimi grenkobami, narodnostna ideja ni več v
ospredju. Zbor rudarskih otrok je zasnoval kot ansambel takrat revolucio-
narnih socialnih idej.40 V ospredje je postavljal iskrene medsebojne odnose,
»da predstavlja zborovska družina nekaljivo harmonijo in nedeljivo celoto z
enim hotenjem in eno voljo« in šele nato glasbeno izobrazbo in ambicijo di-
rigenta.41 Prav poglobljen in pristen odnos s pevci mu je prinesel sugestivno
moč, s katero je z zborom dosegal dotlej na Slovenskem nezmožne umetni-
ške presežke. Pot do slavnega Trboveljskega slavčka pa ni bila lahka. Šuli-
goj je v prvem letu z zborom sicer nastopil v trboveljskem Delavskem domu,
vendar se je kmalu zavedal, da ima za uresničitev svojih idej pomanjkljivo
izobrazbo in premalo izkušenj z metodami zborovskega dela. Šolsko delo
39 Jože Župančič, »Učiteljski pevski zbor v polnem razmahu«, Učiteljski tovariš 71, št.
41 (1931), 26. 11. 1931, 3.
40 O Šuligojevem življenju in ustvarjanju glej: Ajlec, »Za uvod«, XV.
41 Avgust Šuligoj, »Moja pot«, Slavček. Pesmarica mladinskih zborov, ur. A. Šuligoj
(Ljubljana: Svet Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, 1957), XVIII.
269
