Page 269 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 269
idejna in umetniška identiteta mladinskih zborov med obema vojnama
muzike vsako sentimentalnost in dobiti zdrav, močan izraz zdrave-
mu, močnemu čustvu.«32
Svojih hotenj sicer ni povsem uresničil in ni zašel na področje atonalnosti.
Svojemu prepričanju je sledil tudi v eno in dvoglasnih otroških pesmih,
nastalih v enem zamahu leta 1922 ali 1923. Zanje je skrbno zbiral besedila, se
izogibal melodičnim stereotipom, nihal med modalnim in tonalnim, imiti-
ral in ustvaril izviren ekspresionistični izraz, ki temelji na povednosti bese-
dil, svojstvenih intervalnih razmerjih, subtilnih variacijah ter ne nazadnje
na svobodnih ritmičnih in metričnih postopih.33 Kmalu po izidu Kumrove
zbirke so njene skladbe zaživele v osnovnih šolah, kjer so petje vodili pev-
ci Kumrovega učiteljskega zbora, ki so njegovo znanje ter ideje zborovske-
ga petja prenašali na mlajše rodove.34 Med njimi je posebej izstopal Avgust
Š uligoj, ki se je izkazal za odličnega mentorja otroškega oziroma mladin-
skega petja na različnih primorskih osnovnih šolah in nekaj kasneje postal
spiritus agens mladinskega petja v osrednji Sloveniji.
Srečko Kumar se je leta 1924 kot gostujoči zborovodja Glasbene ma-
tice predstavil v Ljubljani,35 ko pa je bil dve leti kasneje zaradi fašizma pri-
moran razpustiti svoj primorski učiteljski zbor, se je zatekel v Ljubljano
ter se vključil v vseslovensko zborovsko gibanje. Njegovi akterji, med nji-
mi A nton Lajovic, so si že od konca vojne prizadevali, da bi po moravskih
vzorih ustanovili zbor vseslovenskega učiteljstva. Ideja je zorela v posame-
znih krajih, v manjših sestavih učiteljev, do združenega pevskega zbora pa
je prvič prišlo leta 1924, ko je Zveza slovenskih zborov v Ljubljani priredi-
la koncert združenih zborov pod vodstvom Zorka Prelovca. 36 Do konč-
ne uresničitve vseslovenskega pevskega zbora učiteljev je prišlo sredi leta
1925 na pobudo Društva učiteljev glasbe, katerega predsednik je bil Marko
Bajuk, tajnik pa Adolf Gröbming. V pozivu k ustanovitvi ansambla je dru-
štvo zapisalo:
»Moderne zborovske skladbe zahtevajo glasbeno naobraženih pev-
cev, […] najboljše pevce moremo iskati med učiteljstvom, […] do-
kaz temu je zbor učiteljev v Južni Benečiji, ki se je v nekaj letih
popolnoma uveljavil ne le pri rojakih, temveč tudi pri Italijanih sa-
32 Marij Kogoj, »Smer glasbe v zadnjem desetletju«, Ljubljanski zvon 43, 6 (1923): 324.
33 O teksturi Kogojevih otroških pesmih glej tudi: Borut Loparnik, »Prvine melodične
dikcije Kogojevih otroških pesmih«, Muzikološki zbornik 5 (1969): 54–70.
34 Ajlec, »Za uvod«, XIII.
35 Prim. Zorn, »Učiteljski pevski zbor med obema vojnama«, 35.
36 Prav tam.
267
muzike vsako sentimentalnost in dobiti zdrav, močan izraz zdrave-
mu, močnemu čustvu.«32
Svojih hotenj sicer ni povsem uresničil in ni zašel na področje atonalnosti.
Svojemu prepričanju je sledil tudi v eno in dvoglasnih otroških pesmih,
nastalih v enem zamahu leta 1922 ali 1923. Zanje je skrbno zbiral besedila, se
izogibal melodičnim stereotipom, nihal med modalnim in tonalnim, imiti-
ral in ustvaril izviren ekspresionistični izraz, ki temelji na povednosti bese-
dil, svojstvenih intervalnih razmerjih, subtilnih variacijah ter ne nazadnje
na svobodnih ritmičnih in metričnih postopih.33 Kmalu po izidu Kumrove
zbirke so njene skladbe zaživele v osnovnih šolah, kjer so petje vodili pev-
ci Kumrovega učiteljskega zbora, ki so njegovo znanje ter ideje zborovske-
ga petja prenašali na mlajše rodove.34 Med njimi je posebej izstopal Avgust
Š uligoj, ki se je izkazal za odličnega mentorja otroškega oziroma mladin-
skega petja na različnih primorskih osnovnih šolah in nekaj kasneje postal
spiritus agens mladinskega petja v osrednji Sloveniji.
Srečko Kumar se je leta 1924 kot gostujoči zborovodja Glasbene ma-
tice predstavil v Ljubljani,35 ko pa je bil dve leti kasneje zaradi fašizma pri-
moran razpustiti svoj primorski učiteljski zbor, se je zatekel v Ljubljano
ter se vključil v vseslovensko zborovsko gibanje. Njegovi akterji, med nji-
mi A nton Lajovic, so si že od konca vojne prizadevali, da bi po moravskih
vzorih ustanovili zbor vseslovenskega učiteljstva. Ideja je zorela v posame-
znih krajih, v manjših sestavih učiteljev, do združenega pevskega zbora pa
je prvič prišlo leta 1924, ko je Zveza slovenskih zborov v Ljubljani priredi-
la koncert združenih zborov pod vodstvom Zorka Prelovca. 36 Do konč-
ne uresničitve vseslovenskega pevskega zbora učiteljev je prišlo sredi leta
1925 na pobudo Društva učiteljev glasbe, katerega predsednik je bil Marko
Bajuk, tajnik pa Adolf Gröbming. V pozivu k ustanovitvi ansambla je dru-
štvo zapisalo:
»Moderne zborovske skladbe zahtevajo glasbeno naobraženih pev-
cev, […] najboljše pevce moremo iskati med učiteljstvom, […] do-
kaz temu je zbor učiteljev v Južni Benečiji, ki se je v nekaj letih
popolnoma uveljavil ne le pri rojakih, temveč tudi pri Italijanih sa-
32 Marij Kogoj, »Smer glasbe v zadnjem desetletju«, Ljubljanski zvon 43, 6 (1923): 324.
33 O teksturi Kogojevih otroških pesmih glej tudi: Borut Loparnik, »Prvine melodične
dikcije Kogojevih otroških pesmih«, Muzikološki zbornik 5 (1969): 54–70.
34 Ajlec, »Za uvod«, XIII.
35 Prim. Zorn, »Učiteljski pevski zbor med obema vojnama«, 35.
36 Prav tam.
267
