Page 270 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 270
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
mih. […] Kaj premore dobro organiziran zbor, priča tudi zbor mo-
ravskih učiteljev. Delovanje tega zbora je bilo tako uspešno, da je
produktivno vplivalo na produktivno češko glasbeno umetnost.
Odprl je skladateljem nove perspektive in nastale so mogočne širo-
kopotezne skladbe ... Pri nas čaka nešteto krasnih skladb moderne
koncepcije za izvajanje. Pretežke so za naše zbore, ne bi pa bile za
zbor glasbeno naobraženih pevcev. Zato je dolžnost našega učitelj-
stva, da tu zastavi svoje moči in pomaga moderni slovenski pesmi
na noge.«37
K uresničevanju ideje o pospeševanju nastajanja novih, sodobnejših
skladb in višjega nivoja poustvarjalnosti sta dejavno pripomogla soustano-
vitelja zbora Emil Adamič in Srečko Kumar, ki je postal tudi dirigent s sme-
limi in večplastnimi cilji. Privabljali so učitelje širšega slovenskega ozem-
lja, tudi primorske Slovence, nekdanje Kumarjeve pevce. Od pevcev je bila
pričakovana višja izobrazbena raven petja in usposabljanje za vodenje od-
raslih in šolskih zborov. V ta namen so organizirali večdnevne pevske teča-
je in skupne vaje, kjer so se pevci urili v vokalni tehniki, glasbeni teoriji, di-
rigiranju ... Posledično je bilo pričakovati rast novih zborov ter tehnični in
umetniški dvig otroškega in mladinskega petja. Kumar je tudi ta učiteljski
zbor pojmoval kot »poligon« izobraževanja zborovodij, kar je pred leti ures-
ničil na Tržaškem. Ker si je zadal, da bo ansambel poustvarjalno telo naj-
novejše zborovske glasbe, je skladatelje slovenskega in širšega jugoslovan-
skega prostora spodbujal k novim, kompozicijsko aktualnejšim skladbam,
ki naj bi jih predstavljali tudi v mednarodnih okvirjih. Zaradi drugačnih
družbeno-političnih razmer pa je nekoliko v ozadje stopila narodnobudi-
teljska nota, ki jo je nadomestila usmeritev k socialni problematiki in no-
vim družbeno-političnim razmeram časa. Zastavljene cilje je ansambel pod
Kumarjevim vodstvom ter idejni in strokovni podpori Adamiča uspešno
uresničeval. V nekaj letih je zaživel kot umetniško telo z velikimi ambicija-
mi in izrazito sodobnim repertoarjem. Izvedel je številne novitete sloven-
skih in jugoslovanskih skladateljev aktualne dobe, s katerimi se je predsta-
vljal v domačem in mednarodnem prostoru, iz njegovih vrst pa je izšla tudi
vrsta dobrih zborovodij, ki so delovali v kulturnih društvih in šolah.38 Zbor
37 Marko Bajuk in Adolf Gröbming, »Ustanovimo učiteljski pevski zbor«, Učiteljski
tovariš 63, 30 (1923), 23. 7. 1923, 2.
38 Zorn, »Učiteljski pevski zbor med obema vojnama«, 38–54. Za sintezo razvoja zbo-
rovstva med obema vojnama glej: Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991 (Ljublja-
na: Študentska založba, 2012), 83–85.
268
mih. […] Kaj premore dobro organiziran zbor, priča tudi zbor mo-
ravskih učiteljev. Delovanje tega zbora je bilo tako uspešno, da je
produktivno vplivalo na produktivno češko glasbeno umetnost.
Odprl je skladateljem nove perspektive in nastale so mogočne širo-
kopotezne skladbe ... Pri nas čaka nešteto krasnih skladb moderne
koncepcije za izvajanje. Pretežke so za naše zbore, ne bi pa bile za
zbor glasbeno naobraženih pevcev. Zato je dolžnost našega učitelj-
stva, da tu zastavi svoje moči in pomaga moderni slovenski pesmi
na noge.«37
K uresničevanju ideje o pospeševanju nastajanja novih, sodobnejših
skladb in višjega nivoja poustvarjalnosti sta dejavno pripomogla soustano-
vitelja zbora Emil Adamič in Srečko Kumar, ki je postal tudi dirigent s sme-
limi in večplastnimi cilji. Privabljali so učitelje širšega slovenskega ozem-
lja, tudi primorske Slovence, nekdanje Kumarjeve pevce. Od pevcev je bila
pričakovana višja izobrazbena raven petja in usposabljanje za vodenje od-
raslih in šolskih zborov. V ta namen so organizirali večdnevne pevske teča-
je in skupne vaje, kjer so se pevci urili v vokalni tehniki, glasbeni teoriji, di-
rigiranju ... Posledično je bilo pričakovati rast novih zborov ter tehnični in
umetniški dvig otroškega in mladinskega petja. Kumar je tudi ta učiteljski
zbor pojmoval kot »poligon« izobraževanja zborovodij, kar je pred leti ures-
ničil na Tržaškem. Ker si je zadal, da bo ansambel poustvarjalno telo naj-
novejše zborovske glasbe, je skladatelje slovenskega in širšega jugoslovan-
skega prostora spodbujal k novim, kompozicijsko aktualnejšim skladbam,
ki naj bi jih predstavljali tudi v mednarodnih okvirjih. Zaradi drugačnih
družbeno-političnih razmer pa je nekoliko v ozadje stopila narodnobudi-
teljska nota, ki jo je nadomestila usmeritev k socialni problematiki in no-
vim družbeno-političnim razmeram časa. Zastavljene cilje je ansambel pod
Kumarjevim vodstvom ter idejni in strokovni podpori Adamiča uspešno
uresničeval. V nekaj letih je zaživel kot umetniško telo z velikimi ambicija-
mi in izrazito sodobnim repertoarjem. Izvedel je številne novitete sloven-
skih in jugoslovanskih skladateljev aktualne dobe, s katerimi se je predsta-
vljal v domačem in mednarodnem prostoru, iz njegovih vrst pa je izšla tudi
vrsta dobrih zborovodij, ki so delovali v kulturnih društvih in šolah.38 Zbor
37 Marko Bajuk in Adolf Gröbming, »Ustanovimo učiteljski pevski zbor«, Učiteljski
tovariš 63, 30 (1923), 23. 7. 1923, 2.
38 Zorn, »Učiteljski pevski zbor med obema vojnama«, 38–54. Za sintezo razvoja zbo-
rovstva med obema vojnama glej: Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991 (Ljublja-
na: Študentska založba, 2012), 83–85.
268
