Page 268 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 268
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
srbske, toda tozadevna literatura je skoraj povsodi tako uboga in
neumetniška ...«28
Pisec nato opozori, da so med objavljenimi pesmimi zahtevnejše, za bolj iz-
obražene učitelje zborovodje, pa tudi lažje, a umetniško vredne, »ki bodo
kaj kmalu izpodrinile brezsmiselno, dolgočasno prepevanje šablonskih, vse
prej kot lepih pesmic.«29 Besedila skladbic so večinoma dobro prilagojena
otroški duši, predvsem pa so umetniško vredna in sledijo glasbenim spo-
dobnostim mladih pevcev. Prevladujejo razpoloženjske, nekaj je predela-
nih narodnih in nabožnih besedil, posamezne pa so aktualne družbene
prispodobe, vendar presenetljivo med njimi ni bilo skladb z izrazito social-
no tematiko. Po glasbeni strukturi izstopajo dela Marija Kogoja, ki so tudi
najštevilčnejša.30 O Kogojevih delih, od katerih so mladinski zbori nasta-
li prav na pobudo Srečka Kumarja, je le-ta tik pred izidom zbirke povedal:
»Kogoj pa je silen. Njegovo dosedanje ustvarjanje je vulkansko,
vino v vretju, ko se čisti. Čustvo je pri njem gigantsko močno, a
preobloženo je z bogatim, mestoma prisiljenim in nenavadnim rit-
mom in z najekstremnejšo harmonijo, ki tonaliteto večkrat popol-
noma ubije. Njegovi načrti so drzni kot njegov obraz. Zdi se, da je
v Kogoju večno živa želja napisati nekaj formalno popolnoma no-
vega. […] piše za zbor tako, da omaga pri skladbi celo orkester. Iz
najglobljega trpljenja klijejo njegove stvari in vse njegove skladbe bi
se dale strniti pod skupen naslov: himna trpljenja. Čeprav so njego-
ve nove skladbe tako silne po čustvu, da prenesejo vso njegovo ne-
čisto materijo, niso še cilj, so šele pot, so šele dragoceno izpričevalo
njegovega razvoja, orglje, ki se počasi kristalizira v diamant.«31
Kogojeva kompozicijska načela so temeljila na popolni osvoboditvi od
preteklosti, romantike in impresionizma, in bila proti vsakršnim efektom,
pri čemer se je zavzemal, da treba
»izvršiti popolno očiščenje in ustvariti objektivne vrednote, ki bi
bile vedno zmožne delovati na notranjost človeka […]; izgnati iz
28 N. N., »Otroške pesmi. Uredil Srečko Kumar«, Učiteljski tovariš, št. 21, 22. 5. 1924, 2.
29 Prav tam.
30 Prim. Otroške pesmi, ur. S. Kumar (Trst: Zveza slovanskih učiteljskih društev v
Italiji, 1924).
31 Širok, »Srečko Kumar«, 30.
266
srbske, toda tozadevna literatura je skoraj povsodi tako uboga in
neumetniška ...«28
Pisec nato opozori, da so med objavljenimi pesmimi zahtevnejše, za bolj iz-
obražene učitelje zborovodje, pa tudi lažje, a umetniško vredne, »ki bodo
kaj kmalu izpodrinile brezsmiselno, dolgočasno prepevanje šablonskih, vse
prej kot lepih pesmic.«29 Besedila skladbic so večinoma dobro prilagojena
otroški duši, predvsem pa so umetniško vredna in sledijo glasbenim spo-
dobnostim mladih pevcev. Prevladujejo razpoloženjske, nekaj je predela-
nih narodnih in nabožnih besedil, posamezne pa so aktualne družbene
prispodobe, vendar presenetljivo med njimi ni bilo skladb z izrazito social-
no tematiko. Po glasbeni strukturi izstopajo dela Marija Kogoja, ki so tudi
najštevilčnejša.30 O Kogojevih delih, od katerih so mladinski zbori nasta-
li prav na pobudo Srečka Kumarja, je le-ta tik pred izidom zbirke povedal:
»Kogoj pa je silen. Njegovo dosedanje ustvarjanje je vulkansko,
vino v vretju, ko se čisti. Čustvo je pri njem gigantsko močno, a
preobloženo je z bogatim, mestoma prisiljenim in nenavadnim rit-
mom in z najekstremnejšo harmonijo, ki tonaliteto večkrat popol-
noma ubije. Njegovi načrti so drzni kot njegov obraz. Zdi se, da je
v Kogoju večno živa želja napisati nekaj formalno popolnoma no-
vega. […] piše za zbor tako, da omaga pri skladbi celo orkester. Iz
najglobljega trpljenja klijejo njegove stvari in vse njegove skladbe bi
se dale strniti pod skupen naslov: himna trpljenja. Čeprav so njego-
ve nove skladbe tako silne po čustvu, da prenesejo vso njegovo ne-
čisto materijo, niso še cilj, so šele pot, so šele dragoceno izpričevalo
njegovega razvoja, orglje, ki se počasi kristalizira v diamant.«31
Kogojeva kompozicijska načela so temeljila na popolni osvoboditvi od
preteklosti, romantike in impresionizma, in bila proti vsakršnim efektom,
pri čemer se je zavzemal, da treba
»izvršiti popolno očiščenje in ustvariti objektivne vrednote, ki bi
bile vedno zmožne delovati na notranjost človeka […]; izgnati iz
28 N. N., »Otroške pesmi. Uredil Srečko Kumar«, Učiteljski tovariš, št. 21, 22. 5. 1924, 2.
29 Prav tam.
30 Prim. Otroške pesmi, ur. S. Kumar (Trst: Zveza slovanskih učiteljskih društev v
Italiji, 1924).
31 Širok, »Srečko Kumar«, 30.
266
