Page 347 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 347
povzetki
vosti izbire izvajalcev in programa, spremljanja sodobnih ustvarjalnih ten-
denc v glasbi in izredno informativnih programskih knjižic še ni bila prese-
žena. Koncerte je organiziral Hrvaški glasbeni zavod v svoji dvorani, glavni
iniciator in organizator pa je bil tedanji tajnik Artur Schneider, umetnostni
zgodovinar, obenem pa tudi zelo dober glasbeni pisec. Od septembra 1922
do junija 1926 se je zvrstilo 90 koncertov, samo v sezoni 1923/24 pa kar 32
koncertov ciklusa, kar je neverjetna številka tudi za današnji čas.
Schneider je s koncerti vztrajno skrbel za hrvaške skladatelje in prve izved-
be njihovih skladb, toda v mednarodnem kontekstu je še bolj pomembno
to, da je bilo mogoče v Zagrebu slišati skladbe Milhauda in Poulenca le ne-
kaj let po tem, ko so bile skomponirane; leta 1924 je bil koncert skladb Ca-
selle, Malipiera, Santoliquida in Castelnuovo-Tedesca, pa tudi Schönber-
ga, Bartóka in drugih. Notni material je Schneider priskrbel od založnikov
(„Chester“, London) ali s pomočjo kulturnih inštitutov v Zagrebu, pred-
vsem Francoskega inštituta.
Pomembno je tudi, da se je Artur Schneider povezal z Mednarodnim dru-
štvom za sodobno glasbo (ISCM) in postal leta 1925 njegov tajnik za Jugo-
slavijo, katerega sedišče je bilo v Zagrebu (do leta 1930).
Ključne besede: Hrvaški glasbeni zavod v Zagrebu, Artur Schneider, kon-
certi, sodobna glasba
Katarina Bogunović Hočevar, Ana Vončina
Radio Ljubljana v prvem desetletju svojega delovanja
– medij, ideologija in inštitucija v luči glasbe
Za razumevanje začetkov delovanja Radia Ljubljana je potrebno osvetli-
ti kontekst začetkov brezžične telegrafije in telefonije v Evropi in tedanji
državi, Kraljevini Jugoslaviji, v kateri je nastala mreža bolj ali manj medse-
boj povezanih radijskih postaj. Radio Ljubljana ni predstavljal le novosti na
ravni tehnologije, ki je skušala slediti evropskim trendom, temveč je v ob-
stoječi prostor posegel veliko globlje in širše kot katerikoli medij dotlej. Na
polju glasbe je bil prispevek Radia večplasten: v radijskem programu je glas-
ba zasedala največji delež. Glasba v programu je imela različna izhodišča:
lahko je bila glasba, ki jo je poustvarjal radijski kvartet (pozneje orkester) v
studiju, glasba zunanjih izvajalcev, glasba neposrednih prenosov domačih
in tujih opernih predstav, ali pa glasba z gramofonskih plošč. Glasbenost
se ni manifestirala le v okviru re(produkcije) in tako imenovanih različnih
tipov glasbe, temveč tudi na ravni radijskih oddaj o glasbi in glasbenikih.
Ob vsem tem je imelo pomembno vlogo tudi glasilo Radia Ljubljana, ki ne
345
vosti izbire izvajalcev in programa, spremljanja sodobnih ustvarjalnih ten-
denc v glasbi in izredno informativnih programskih knjižic še ni bila prese-
žena. Koncerte je organiziral Hrvaški glasbeni zavod v svoji dvorani, glavni
iniciator in organizator pa je bil tedanji tajnik Artur Schneider, umetnostni
zgodovinar, obenem pa tudi zelo dober glasbeni pisec. Od septembra 1922
do junija 1926 se je zvrstilo 90 koncertov, samo v sezoni 1923/24 pa kar 32
koncertov ciklusa, kar je neverjetna številka tudi za današnji čas.
Schneider je s koncerti vztrajno skrbel za hrvaške skladatelje in prve izved-
be njihovih skladb, toda v mednarodnem kontekstu je še bolj pomembno
to, da je bilo mogoče v Zagrebu slišati skladbe Milhauda in Poulenca le ne-
kaj let po tem, ko so bile skomponirane; leta 1924 je bil koncert skladb Ca-
selle, Malipiera, Santoliquida in Castelnuovo-Tedesca, pa tudi Schönber-
ga, Bartóka in drugih. Notni material je Schneider priskrbel od založnikov
(„Chester“, London) ali s pomočjo kulturnih inštitutov v Zagrebu, pred-
vsem Francoskega inštituta.
Pomembno je tudi, da se je Artur Schneider povezal z Mednarodnim dru-
štvom za sodobno glasbo (ISCM) in postal leta 1925 njegov tajnik za Jugo-
slavijo, katerega sedišče je bilo v Zagrebu (do leta 1930).
Ključne besede: Hrvaški glasbeni zavod v Zagrebu, Artur Schneider, kon-
certi, sodobna glasba
Katarina Bogunović Hočevar, Ana Vončina
Radio Ljubljana v prvem desetletju svojega delovanja
– medij, ideologija in inštitucija v luči glasbe
Za razumevanje začetkov delovanja Radia Ljubljana je potrebno osvetli-
ti kontekst začetkov brezžične telegrafije in telefonije v Evropi in tedanji
državi, Kraljevini Jugoslaviji, v kateri je nastala mreža bolj ali manj medse-
boj povezanih radijskih postaj. Radio Ljubljana ni predstavljal le novosti na
ravni tehnologije, ki je skušala slediti evropskim trendom, temveč je v ob-
stoječi prostor posegel veliko globlje in širše kot katerikoli medij dotlej. Na
polju glasbe je bil prispevek Radia večplasten: v radijskem programu je glas-
ba zasedala največji delež. Glasba v programu je imela različna izhodišča:
lahko je bila glasba, ki jo je poustvarjal radijski kvartet (pozneje orkester) v
studiju, glasba zunanjih izvajalcev, glasba neposrednih prenosov domačih
in tujih opernih predstav, ali pa glasba z gramofonskih plošč. Glasbenost
se ni manifestirala le v okviru re(produkcije) in tako imenovanih različnih
tipov glasbe, temveč tudi na ravni radijskih oddaj o glasbi in glasbenikih.
Ob vsem tem je imelo pomembno vlogo tudi glasilo Radia Ljubljana, ki ne
345
