Page 351 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 351
povzetki
Ključne besede: mladinsko zborovsko petje, glasbena literatura, Emil Ada-
mič, Srečko Kumar, Avgust Šuligoj, Trboveljski slavček
Hartmut Krones
Govor in govorjeno petje kot izrazna oblika
družbenokritičnih vsebin v glasbi med obema vojnama
Od Schönbergovega dela Pierrot lunaire naprej je govorjeno petje, Sprech-
gesang, neortodoksni medij za neortodoksne vsebine, kmalu pa je vse bolj
postajal medij za družbenokritične in politične izpovedi. Ostrino te izrazne
oblike je dodatno povečala paleta oblik od čistega govora do »tradicional-
nega petja«, ki so jih kmalu skoraj sistematično uporabljali; za posebno
ostre, politično obtožujoče izjave se je pretežno uporabljal čisti govor. Po-
leg Arnolda Schönberga (npr. v delu Mojzes in Aron) in Albana Berga (npr.
v delu Wozzeck) je v pesmih in oblikah, podobnih oratoriju, celotni spekter
te palete uporabljal predvsem Wladimir Vogel, dela izključno za deklama-
torski zbor pa so pisali tudi »politični skladatelji«, kot so Ernst Toch, Hanns
Eisler, Paul Amadeus Pisk in Berta Lask, ki so želeli na posebno prodoren
način posredovati svoja sporočila prek čim večjih zborov. Prispevek vsebu-
je pregled tega področja in na podlagi nekaj primerov analizira kompozicij-
skotehnične podrobnosti in izrazne ravni teh del.
Ključne besede: deklamatorski zbor, govorjeno petje, politična glasba, futu-
rizem, dadaizem
Helmut Loos
Sveta zmernost. Skladatelj v moderni.
Bolj kontinuiteta kot prekinitev
Koliko je romantični glasbeni nazor kljub vsem civilizacijskim kritikam
»dolgega 19. stoletja« živel naprej, je sporno. Predstava umetnikov, predv-
sem glasbenikov, ki so menili, da kot izjemne osebnosti zavzemajo poseb-
no mesto v človeški zgodovini in imajo vodilno vlogo v družbi, je vsekakor
ostala. V prvi vrsti je to veljalo za skladatelja kot ustvarjalca, dirigent pa je
najučinkoviteje predstavljal vlogo voditelja skupine glasbenikov. To temel-
jno predstavo je mogoče najti pri tako nasprotujočih si skladateljih, kot so
Hans Pfitzner, Ferruccio Busoni in Paul Hindemith.
Ključne besede: religija umetnosti, romantični glasbeni nazor, nova stvar-
nost, umetniška slika, mladinsko glasbeno gibanje
349
Ključne besede: mladinsko zborovsko petje, glasbena literatura, Emil Ada-
mič, Srečko Kumar, Avgust Šuligoj, Trboveljski slavček
Hartmut Krones
Govor in govorjeno petje kot izrazna oblika
družbenokritičnih vsebin v glasbi med obema vojnama
Od Schönbergovega dela Pierrot lunaire naprej je govorjeno petje, Sprech-
gesang, neortodoksni medij za neortodoksne vsebine, kmalu pa je vse bolj
postajal medij za družbenokritične in politične izpovedi. Ostrino te izrazne
oblike je dodatno povečala paleta oblik od čistega govora do »tradicional-
nega petja«, ki so jih kmalu skoraj sistematično uporabljali; za posebno
ostre, politično obtožujoče izjave se je pretežno uporabljal čisti govor. Po-
leg Arnolda Schönberga (npr. v delu Mojzes in Aron) in Albana Berga (npr.
v delu Wozzeck) je v pesmih in oblikah, podobnih oratoriju, celotni spekter
te palete uporabljal predvsem Wladimir Vogel, dela izključno za deklama-
torski zbor pa so pisali tudi »politični skladatelji«, kot so Ernst Toch, Hanns
Eisler, Paul Amadeus Pisk in Berta Lask, ki so želeli na posebno prodoren
način posredovati svoja sporočila prek čim večjih zborov. Prispevek vsebu-
je pregled tega področja in na podlagi nekaj primerov analizira kompozicij-
skotehnične podrobnosti in izrazne ravni teh del.
Ključne besede: deklamatorski zbor, govorjeno petje, politična glasba, futu-
rizem, dadaizem
Helmut Loos
Sveta zmernost. Skladatelj v moderni.
Bolj kontinuiteta kot prekinitev
Koliko je romantični glasbeni nazor kljub vsem civilizacijskim kritikam
»dolgega 19. stoletja« živel naprej, je sporno. Predstava umetnikov, predv-
sem glasbenikov, ki so menili, da kot izjemne osebnosti zavzemajo poseb-
no mesto v človeški zgodovini in imajo vodilno vlogo v družbi, je vsekakor
ostala. V prvi vrsti je to veljalo za skladatelja kot ustvarjalca, dirigent pa je
najučinkoviteje predstavljal vlogo voditelja skupine glasbenikov. To temel-
jno predstavo je mogoče najti pri tako nasprotujočih si skladateljih, kot so
Hans Pfitzner, Ferruccio Busoni in Paul Hindemith.
Ključne besede: religija umetnosti, romantični glasbeni nazor, nova stvar-
nost, umetniška slika, mladinsko glasbeno gibanje
349
