Page 348 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 348
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
izpričuje le programske sheme domačih in tujih radijskih postaj, temveč
osvetljuje tiste teme ob katerih se je postopno oblikovala nova inštitucija.
Tako kot vsaka, je bila tudi ta v ozadju „obremenjena“ z določeno ideologi-
jo. To lahko opazujemo tako na institucionalni ravni (novo vodstvo in usta-
novitev tednika Novi Val) kot v glasbeni naravnanosti programa.
Ključne besede: Radio Ljubljana, glasba, medij, inštitucija, ideologija, Pros-
vetna zveza, Anton Dolinar
Ivan Florjanc
Ustvarjalnost primorskih skladateljev med italijansko
okupacijo Primorske v času fašizma – kompozicijski,
slogovni in družbeni uvidi
Celotna slovenska Primorska z zaledjem in še čez (mimo Willsonove zahte-
ve) je po rapalski pogodbi (12.11.1920) pristala pod italijansko okupacijo do
leta 1945, del pa je tam še danes. Stanje so močno poslabšali tajni dogovori
med Jugoslavijo in Italijo in Rimska pogodba Mussolini-Pašić (27.1.1924), kar
oboje sovpada z okrepljenim terorjem nove stranke fašistov in s popolnim
zatrtjem javnega življenja Slovencev na Primorskem. Nadaljevanje je stva-
ri samo še zaostrilo vse do popolnega kulturnega gnenocida in jezikovne-
ga etničnega čiščenja Primorske (po 1926). V takšnih razmerah pa so prav
primorski skladatelji – poleg TIGRa, tajno organiziranega odpora duhov-
nikov in ostalih – razvili proniciljiv in načrten nenasilni odpor proti stop-
njevanju agresije fašistov nad Primorci. Kaže se v močnem in usklajenem
ustvarjalnem naboju skladateljev (E. Komel, L. Bratuž, V. Vodopivec, delo-
ma tudi M. Kogoj idr.), ki so razvili poseben, samonikel in učinkovit način
komunikacijskih vezi med pesniki (L. Šorli, F. Terčelj, V. Bele, S. Stanič idr.)
in skladatelji. Ti so svoja dela načrtno namenili duhovni in človeški omi-
ki svojih rojakov. Ta napor je ustvaril zanimive tudi glasbeno slogovne na-
stavke v marsikaterem medvojnem skladatelju. Zadnji čas poteka načrtno
zbiranje, katalogiziranje, digitaliziranje in izdaja del posameznega sklada-
telja, da se zavarujejo pred dokončnim uničenjem in pozabo.
Ključne besede: Primorska, glasba kot nenasilni odpor, fašizem, slovensko
italijanski odnosi, 20. stoletje
346
izpričuje le programske sheme domačih in tujih radijskih postaj, temveč
osvetljuje tiste teme ob katerih se je postopno oblikovala nova inštitucija.
Tako kot vsaka, je bila tudi ta v ozadju „obremenjena“ z določeno ideologi-
jo. To lahko opazujemo tako na institucionalni ravni (novo vodstvo in usta-
novitev tednika Novi Val) kot v glasbeni naravnanosti programa.
Ključne besede: Radio Ljubljana, glasba, medij, inštitucija, ideologija, Pros-
vetna zveza, Anton Dolinar
Ivan Florjanc
Ustvarjalnost primorskih skladateljev med italijansko
okupacijo Primorske v času fašizma – kompozicijski,
slogovni in družbeni uvidi
Celotna slovenska Primorska z zaledjem in še čez (mimo Willsonove zahte-
ve) je po rapalski pogodbi (12.11.1920) pristala pod italijansko okupacijo do
leta 1945, del pa je tam še danes. Stanje so močno poslabšali tajni dogovori
med Jugoslavijo in Italijo in Rimska pogodba Mussolini-Pašić (27.1.1924), kar
oboje sovpada z okrepljenim terorjem nove stranke fašistov in s popolnim
zatrtjem javnega življenja Slovencev na Primorskem. Nadaljevanje je stva-
ri samo še zaostrilo vse do popolnega kulturnega gnenocida in jezikovne-
ga etničnega čiščenja Primorske (po 1926). V takšnih razmerah pa so prav
primorski skladatelji – poleg TIGRa, tajno organiziranega odpora duhov-
nikov in ostalih – razvili proniciljiv in načrten nenasilni odpor proti stop-
njevanju agresije fašistov nad Primorci. Kaže se v močnem in usklajenem
ustvarjalnem naboju skladateljev (E. Komel, L. Bratuž, V. Vodopivec, delo-
ma tudi M. Kogoj idr.), ki so razvili poseben, samonikel in učinkovit način
komunikacijskih vezi med pesniki (L. Šorli, F. Terčelj, V. Bele, S. Stanič idr.)
in skladatelji. Ti so svoja dela načrtno namenili duhovni in človeški omi-
ki svojih rojakov. Ta napor je ustvaril zanimive tudi glasbeno slogovne na-
stavke v marsikaterem medvojnem skladatelju. Zadnji čas poteka načrtno
zbiranje, katalogiziranje, digitaliziranje in izdaja del posameznega sklada-
telja, da se zavarujejo pred dokončnim uničenjem in pozabo.
Ključne besede: Primorska, glasba kot nenasilni odpor, fašizem, slovensko
italijanski odnosi, 20. stoletje
346
