Page 352 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 352
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
Andrej Misson
Nekaj misli o slovenskem zborovskem skladanju
med obema svetovnima vojnama
Avtor v uvodu razpravlja o splošnih zgodovinskih dejstvih, ki so vplivala
na zborovsko glasbo in njeno ustvarjanje v medvojnem obdobju. Zborovska
ustvarjalnost je bila razpeta med prilagajanjem sposobnostim naših teda-
njih zborov in hotenju skladateljev po sledenju modernim umetniškim do-
sežkom tedanje evropske glasbene ustvarjalnosti. Takoj po vojni je bilo med
skladatelji opazno navdušenje nad novo domovino, kar se vidi v pisanju do-
moljubnih pesmi, posvečenih njej. To navdušenje pa je že kmalu splahne-
lo. V nadaljevanju sledijo kratka razmišljanja o zborovskih skladateljih, iz-
vajalcih, zborih in zborovodjih ter nazadnje še poslušalcih. Skladatelji so
bili dobro izobraženi; številni so pisali v tradicionalnem, postromantičnem
slogu, nekaj skladateljev pa je ubralo nove smeri (Kogoj, Osterc). Skladate-
lji so lahko svoja dela tiskali v glasbenih revijah, založbah in samozaložbah.
Pisali so za številne zbore, med katerimi je bilo vsaj nekaj vrhunskih, spo-
sobnih izvesti najzahtevnejše skladbe. Pozornost je veljala tudi poslušalcem
in njihovi vzgoji. V drugem delu avtor navede nekaj primerov medvojnih
zborov izbranih slovenskih skladateljev različnih generacij (Foerster, Ada-
mič, Lajovic, Vodopivec, Premrl, Kogoj, Osterc idr.).
Ključne besede: glasbena kompozicija, zborovska glasba, slovenska zboro-
vska glasba, glasbena teorija, muzikologija
Niall O’Loughlin
Skladateljska pot Slavka Osterca in njegovo vključevanje
novih tehnik
Skladateljska kariera vodilnega slovenskega skladatelja Slavka Osterca
(1895–1941) je trajala dvajset let, od leta 1921 do leta 1941. Med letoma 1921 in
1925 je v Sloveniji napisal približno štirideset skladb, ki naj bi bile še nekoli-
ko nezrele, a s številnimi zelo zanimivimi značilnostmi. Med študijem pri
Jiráku in Aloisu Hábi v Pragi (1925–27) se je naučil osnov novih tehnik. Po
vrnitvi v Slovenijo je Osterc v letih 1927–30 skladal miniature za komorno
glasbo, ki so bile pogosto harmonsko neubrane, kompozicijsko zanimive in
po slogu neoklasicistične, in vokalno glasbo, ki vključuje intenzivne Grad-
nikove pesmi, štiri minutne opere, zaznamovane s porogljivim smislom za
humor, in celovečerno opero Krog s kredo, ki predstavlja obsežen povze-
tek njegovih slogovnih značilnosti na tej stopnji razvoja. Vredno je ome-
niti, kako so navidezno samostojna dela, na primer arije, recitativi in zbo-
350
Andrej Misson
Nekaj misli o slovenskem zborovskem skladanju
med obema svetovnima vojnama
Avtor v uvodu razpravlja o splošnih zgodovinskih dejstvih, ki so vplivala
na zborovsko glasbo in njeno ustvarjanje v medvojnem obdobju. Zborovska
ustvarjalnost je bila razpeta med prilagajanjem sposobnostim naših teda-
njih zborov in hotenju skladateljev po sledenju modernim umetniškim do-
sežkom tedanje evropske glasbene ustvarjalnosti. Takoj po vojni je bilo med
skladatelji opazno navdušenje nad novo domovino, kar se vidi v pisanju do-
moljubnih pesmi, posvečenih njej. To navdušenje pa je že kmalu splahne-
lo. V nadaljevanju sledijo kratka razmišljanja o zborovskih skladateljih, iz-
vajalcih, zborih in zborovodjih ter nazadnje še poslušalcih. Skladatelji so
bili dobro izobraženi; številni so pisali v tradicionalnem, postromantičnem
slogu, nekaj skladateljev pa je ubralo nove smeri (Kogoj, Osterc). Skladate-
lji so lahko svoja dela tiskali v glasbenih revijah, založbah in samozaložbah.
Pisali so za številne zbore, med katerimi je bilo vsaj nekaj vrhunskih, spo-
sobnih izvesti najzahtevnejše skladbe. Pozornost je veljala tudi poslušalcem
in njihovi vzgoji. V drugem delu avtor navede nekaj primerov medvojnih
zborov izbranih slovenskih skladateljev različnih generacij (Foerster, Ada-
mič, Lajovic, Vodopivec, Premrl, Kogoj, Osterc idr.).
Ključne besede: glasbena kompozicija, zborovska glasba, slovenska zboro-
vska glasba, glasbena teorija, muzikologija
Niall O’Loughlin
Skladateljska pot Slavka Osterca in njegovo vključevanje
novih tehnik
Skladateljska kariera vodilnega slovenskega skladatelja Slavka Osterca
(1895–1941) je trajala dvajset let, od leta 1921 do leta 1941. Med letoma 1921 in
1925 je v Sloveniji napisal približno štirideset skladb, ki naj bi bile še nekoli-
ko nezrele, a s številnimi zelo zanimivimi značilnostmi. Med študijem pri
Jiráku in Aloisu Hábi v Pragi (1925–27) se je naučil osnov novih tehnik. Po
vrnitvi v Slovenijo je Osterc v letih 1927–30 skladal miniature za komorno
glasbo, ki so bile pogosto harmonsko neubrane, kompozicijsko zanimive in
po slogu neoklasicistične, in vokalno glasbo, ki vključuje intenzivne Grad-
nikove pesmi, štiri minutne opere, zaznamovane s porogljivim smislom za
humor, in celovečerno opero Krog s kredo, ki predstavlja obsežen povze-
tek njegovih slogovnih značilnosti na tej stopnji razvoja. Vredno je ome-
niti, kako so navidezno samostojna dela, na primer arije, recitativi in zbo-
350
