Page 350 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 350
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
Darja Koter
Idejna in umetniška identiteta mladinskih zborov
med obema vojnama
Obdobje med obema vojnama je skladno z družbenimi spremembami in
v težnji po približevanju sodobnim slogovnim glasbenim trendom širšega
evropskega prostora tudi na Slovenskem spodbujalo mladinsko zborovstvo,
ki je vsestransko nadgradilo prej prevladujoče šablonsko razredno petje.
Po čeških vzorih so najprej nastajali učiteljski zbori, ki so spodbujali so-
dobnejši repertoar slovenskih in slovanskih skladateljev, pevce pa izobra-
ževali v vokalni tehniki in dirigiranju ter jih spodbujali k ustanavljanju in
vodenju mladinskih pevskih zborov. Za tranzicijo k »novemu« so najza-
služnejši umetnostni ideolog Stanko Vurnik, skladatelj in zborovodja Emil
Adamič ter primorska učitelja Srečko Kumar in Avgust Šuligoj. Slednja sta
bila najpomembnejšega akterja pri nastajanju in promoviranju mlade slo-
vanske glasbene literature za mladinske zbore, ki se je končno odtegnila od
prej prevladujočih narodnobuditeljskih in moralnih vsebin ter romantične
slogovne orientacije. »Nova« glasba je sledila sodobnejšim kompozicijskim
in literarnim vzgibom tistega časa, se slogovno razvijala in opozarjala na
aktualne družbene, predvsem socialne razmere. Vzorčni primer mladin-
skega pevskega zbora, tako po socialni kot glasbeni plati, je bil Trboveljski
slavček, ki ga je ustanovil in vodil Avgust Šuligoj ter z njim dosegel evrop-
sko priznano raven, primerljivo z dunajskimi dečki. Zanj so slovenski in
drugi skladatelji takratnega jugoslovanskega prostora napisali okrog 800
skladb, izvedenih na koncertih in radijskih postajah v domačem in medna-
rodnem prostoru, kar je umetniško in družbeno poslanstvo mladinskega
zborovstva razširjalo na ves slovenski prostor. Posebej prelomno je bilo leto
1934, ko je bil v Ljubljani izveden prvi mladinski pevski festival. Odmevna
prireditev ni ostala brez dolgoročnih vplivov, kot so rast novih mladinskih
zborov, razširjanje umetniško in vsestransko sodobno naravnanega pro-
grama ter poglobljeno pevsko izobraževanje. Čeprav je druga svetovna voj-
na razmah mladinskega zborovstva nasilno prekinila, je tradicija prežive-
la in se nadaljevala po letu 1945. Novi časi so prinesli drugačno poslanstvo
zborovskega petja, nove idejne poglede ter ideološko obarvane repertoarje,
med kompozicijskimi načeli pa skorajda ni bilo sledi modernistov predvoj-
nega časa. Zborovodje mladinskih zborov so hote ali nehote sledili idejnim
zapovedim socializma, kjer pa ni bilo prostora za najnovejše kompozicijske
tehnike zahodnega sveta.
348
Darja Koter
Idejna in umetniška identiteta mladinskih zborov
med obema vojnama
Obdobje med obema vojnama je skladno z družbenimi spremembami in
v težnji po približevanju sodobnim slogovnim glasbenim trendom širšega
evropskega prostora tudi na Slovenskem spodbujalo mladinsko zborovstvo,
ki je vsestransko nadgradilo prej prevladujoče šablonsko razredno petje.
Po čeških vzorih so najprej nastajali učiteljski zbori, ki so spodbujali so-
dobnejši repertoar slovenskih in slovanskih skladateljev, pevce pa izobra-
ževali v vokalni tehniki in dirigiranju ter jih spodbujali k ustanavljanju in
vodenju mladinskih pevskih zborov. Za tranzicijo k »novemu« so najza-
služnejši umetnostni ideolog Stanko Vurnik, skladatelj in zborovodja Emil
Adamič ter primorska učitelja Srečko Kumar in Avgust Šuligoj. Slednja sta
bila najpomembnejšega akterja pri nastajanju in promoviranju mlade slo-
vanske glasbene literature za mladinske zbore, ki se je končno odtegnila od
prej prevladujočih narodnobuditeljskih in moralnih vsebin ter romantične
slogovne orientacije. »Nova« glasba je sledila sodobnejšim kompozicijskim
in literarnim vzgibom tistega časa, se slogovno razvijala in opozarjala na
aktualne družbene, predvsem socialne razmere. Vzorčni primer mladin-
skega pevskega zbora, tako po socialni kot glasbeni plati, je bil Trboveljski
slavček, ki ga je ustanovil in vodil Avgust Šuligoj ter z njim dosegel evrop-
sko priznano raven, primerljivo z dunajskimi dečki. Zanj so slovenski in
drugi skladatelji takratnega jugoslovanskega prostora napisali okrog 800
skladb, izvedenih na koncertih in radijskih postajah v domačem in medna-
rodnem prostoru, kar je umetniško in družbeno poslanstvo mladinskega
zborovstva razširjalo na ves slovenski prostor. Posebej prelomno je bilo leto
1934, ko je bil v Ljubljani izveden prvi mladinski pevski festival. Odmevna
prireditev ni ostala brez dolgoročnih vplivov, kot so rast novih mladinskih
zborov, razširjanje umetniško in vsestransko sodobno naravnanega pro-
grama ter poglobljeno pevsko izobraževanje. Čeprav je druga svetovna voj-
na razmah mladinskega zborovstva nasilno prekinila, je tradicija prežive-
la in se nadaljevala po letu 1945. Novi časi so prinesli drugačno poslanstvo
zborovskega petja, nove idejne poglede ter ideološko obarvane repertoarje,
med kompozicijskimi načeli pa skorajda ni bilo sledi modernistov predvoj-
nega časa. Zborovodje mladinskih zborov so hote ali nehote sledili idejnim
zapovedim socializma, kjer pa ni bilo prostora za najnovejše kompozicijske
tehnike zahodnega sveta.
348
