Page 16 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 16
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
Vzgoja, kot pravita Russell in Loughran (2007), je vpletena v mrežo
družbenih, političnih, ekonomskih, ekoloških in moralnih kriz, ki je za-
pletena bolj kot kadarkoli v zgodovini človeškega bitja.4 Očarani s svojim
egom ne občutimo, kako smo duhovno zaspani. V bistvu smo priča glo-
balni krizi, ki ne pretresa samo družbe, temveč vse bolj tudi posamezni-
ka, ki ga usmerja v ponovno preverjanje lastne zavesti in odgovornosti. In
tukaj so mladi, mlajši in še mlajši v zelo zahtevni poziciji. Vzgoja je na-
menjena usmerjevanju k želeni smeri in ne k prepovedovanju neželenih
smeri. Posameznika je potrebno ozaveščati, da je izjemen, da je unikaten.
Personalizacija je sestavljena iz razvijanja tistega, kar je pri vsaki osebnos-
Odrasli Otrok
Socialna interakcija
Načrtna in ciljno Z upoštevanje potreb in
usmerjena individualnih posebnosti
Socializacijski proces
ti posebnega, preko česa se lahko razvija lastno spoštovanje in samozavest.
Proces vzgoje po Hurrelmannu in Bauerju (2015):
Cilj: razvoj osebnost otroka: samostojnega, zadovoljnega in odgovor-
nega človeka.
Hurrelmann in Bauer (2015) razlikujeta prav tako med intencionalno
in funkcionalno vzgojo. Pod intencionalno vzgojo razumemo zavestna in
načrtovana vzgojna delovanja in vzgojne ukrepe. Preko njih lahko posa-
meznike opremljamo z vrednotami, ki bodo vplivale na razvoj osebnosti.
Funkcionalna vzgoja v nasprotju z intencionalno vzgojo označuje vse dru-
ge vzgojne učinke na posameznika iz okolja, brez pedagoškega vplivanja in
ciljev, torej brez zavestnega vplivanja.
4 Kljub relativno starejši letnici te misli, menimo, da je danes še bolj aktualna in zaple-
tena.
14
Vzgoja, kot pravita Russell in Loughran (2007), je vpletena v mrežo
družbenih, političnih, ekonomskih, ekoloških in moralnih kriz, ki je za-
pletena bolj kot kadarkoli v zgodovini človeškega bitja.4 Očarani s svojim
egom ne občutimo, kako smo duhovno zaspani. V bistvu smo priča glo-
balni krizi, ki ne pretresa samo družbe, temveč vse bolj tudi posamezni-
ka, ki ga usmerja v ponovno preverjanje lastne zavesti in odgovornosti. In
tukaj so mladi, mlajši in še mlajši v zelo zahtevni poziciji. Vzgoja je na-
menjena usmerjevanju k želeni smeri in ne k prepovedovanju neželenih
smeri. Posameznika je potrebno ozaveščati, da je izjemen, da je unikaten.
Personalizacija je sestavljena iz razvijanja tistega, kar je pri vsaki osebnos-
Odrasli Otrok
Socialna interakcija
Načrtna in ciljno Z upoštevanje potreb in
usmerjena individualnih posebnosti
Socializacijski proces
ti posebnega, preko česa se lahko razvija lastno spoštovanje in samozavest.
Proces vzgoje po Hurrelmannu in Bauerju (2015):
Cilj: razvoj osebnost otroka: samostojnega, zadovoljnega in odgovor-
nega človeka.
Hurrelmann in Bauer (2015) razlikujeta prav tako med intencionalno
in funkcionalno vzgojo. Pod intencionalno vzgojo razumemo zavestna in
načrtovana vzgojna delovanja in vzgojne ukrepe. Preko njih lahko posa-
meznike opremljamo z vrednotami, ki bodo vplivale na razvoj osebnosti.
Funkcionalna vzgoja v nasprotju z intencionalno vzgojo označuje vse dru-
ge vzgojne učinke na posameznika iz okolja, brez pedagoškega vplivanja in
ciljev, torej brez zavestnega vplivanja.
4 Kljub relativno starejši letnici te misli, menimo, da je danes še bolj aktualna in zaple-
tena.
14
