Page 180 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 180
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
za preprečevanje in blaženje socialnih motenj v starosti dobra, po možnos-
ti medgeneracijska, komunikacija.
Starost in staranje sta kategoriji, ki ju je potrebno upoštevati kot ses-
tavna dela življenja slehernika. S splošnim vedenjem o osnovnih zakonito-
stih tega življenjskega obdobja bomo lahko bistveno zmanjšali (ali izkore-
ninili) v družbi zasidrane stereotipe o staranju. Lahko bomo redefinirali
družino kot najbolj aktivno osnovno celico za družbeno integracijo sta-
rostnikov. Upoštevanje potreb starejših ljudi ter predvsem omogočanje nji-
hovega vpetja v socialne mreže so temelj za kakovostno starost.
Obravnava starostništva in institucije za socialno varstvo
starejših ljudi
Temeljno poslanstvo države je med drugim organiziranje socialne politike.
Zaradi omenjenega dejstva, da se delež starih ljudi v družbi povečuje, mora
država krepiti pogoje, s katerimi bo ta del populacije imel možnosti, da ob-
dobje starostništva kvalitetno preživi in da ob tem tudi družbi in mlajšim
generacijam uspešno predaja svoje bogate življenjske izkušnje.
V Sloveniji se je relativno zgodaj, že leta 1963, začela znanstvena ob-
ravnava staranja ljudi. Takrat je bil ustanovljen Gerontološki inštitut. Žal
se je v kasnejšem obdobju v prejšnji državi dejavnost zožila le na področje
geriatrije (medicinske obravnave starostnih težav), ki se je kasneje še redu-
ciralo na obravnavo bolezni srca in ožilja (Sedmak, 2005).
Cilj današnjih aktivnosti v politiki socialnega varstva starih ljudi ni le
podaljševanje življenjske dobe, ampak podpiranje kakovosti v tem življenj-
skem obdobju. S tem ciljem je bila ustanovljena Univerza za tretje življenj-
sko obdobje in organizirala se je oskrba za stare ljudi na domu.
Da omogoči starim ljudem možnosti kakovostnega staranja, mora dr-
žava kot nosilka socialne politike poskrbeti predvsem za naslednje progra-
me in konkretne vsebine v socialnih mrežah (Ramovš, 2003):
- programi za kakovostno življenje samostojnih starejših ljudi,
- programi za delno pomoč starejšim ljudem,
- programi za popolno pomoč opešanim starejšim ljudem.
Izvedba teh programov je možna na naslednje načine:
- javni državni programi in državna podpora družinam, ki skrbijo
za stare ljudi, ter državna podpora civilnim programom,
- civilni in zasebni neprofitni – prostovoljni programi,
178
za preprečevanje in blaženje socialnih motenj v starosti dobra, po možnos-
ti medgeneracijska, komunikacija.
Starost in staranje sta kategoriji, ki ju je potrebno upoštevati kot ses-
tavna dela življenja slehernika. S splošnim vedenjem o osnovnih zakonito-
stih tega življenjskega obdobja bomo lahko bistveno zmanjšali (ali izkore-
ninili) v družbi zasidrane stereotipe o staranju. Lahko bomo redefinirali
družino kot najbolj aktivno osnovno celico za družbeno integracijo sta-
rostnikov. Upoštevanje potreb starejših ljudi ter predvsem omogočanje nji-
hovega vpetja v socialne mreže so temelj za kakovostno starost.
Obravnava starostništva in institucije za socialno varstvo
starejših ljudi
Temeljno poslanstvo države je med drugim organiziranje socialne politike.
Zaradi omenjenega dejstva, da se delež starih ljudi v družbi povečuje, mora
država krepiti pogoje, s katerimi bo ta del populacije imel možnosti, da ob-
dobje starostništva kvalitetno preživi in da ob tem tudi družbi in mlajšim
generacijam uspešno predaja svoje bogate življenjske izkušnje.
V Sloveniji se je relativno zgodaj, že leta 1963, začela znanstvena ob-
ravnava staranja ljudi. Takrat je bil ustanovljen Gerontološki inštitut. Žal
se je v kasnejšem obdobju v prejšnji državi dejavnost zožila le na področje
geriatrije (medicinske obravnave starostnih težav), ki se je kasneje še redu-
ciralo na obravnavo bolezni srca in ožilja (Sedmak, 2005).
Cilj današnjih aktivnosti v politiki socialnega varstva starih ljudi ni le
podaljševanje življenjske dobe, ampak podpiranje kakovosti v tem življenj-
skem obdobju. S tem ciljem je bila ustanovljena Univerza za tretje življenj-
sko obdobje in organizirala se je oskrba za stare ljudi na domu.
Da omogoči starim ljudem možnosti kakovostnega staranja, mora dr-
žava kot nosilka socialne politike poskrbeti predvsem za naslednje progra-
me in konkretne vsebine v socialnih mrežah (Ramovš, 2003):
- programi za kakovostno življenje samostojnih starejših ljudi,
- programi za delno pomoč starejšim ljudem,
- programi za popolno pomoč opešanim starejšim ljudem.
Izvedba teh programov je možna na naslednje načine:
- javni državni programi in državna podpora družinam, ki skrbijo
za stare ljudi, ter državna podpora civilnim programom,
- civilni in zasebni neprofitni – prostovoljni programi,
178
