Page 182 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 182
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
Oblike socialnega varstva starejših ljudi
J. Mali (2009) navaja, da za Slovenijo po tradiciji velja, da je na področju
varstva starejših zanjo značilna institucionalna skrb za stare ljudi – domo-
vi za starejše. Po letu 2000 se v organizaciji domov za ostarele doktrina od
izrazito medicinskega modela oskrbe premakne v socialni model s poudar-
jenim individualnim pristopom do posameznika. Toda trenutna utečena
praksa oskrbe v domovih za starejše je prilagojena starim bolnim ljudem.
Stanovalci so definirani kot pasivni prejemniki pomoči (za njih se pravilo-
ma uporablja poimenovanje pacienti).
Pečjak (2007) opozarja, da se stari ljudje zelo težko prilagajajo spre-
membam. Preselitev v dom za stare ljudi pa to nedvomno je. Težko se pri-
vadijo na veliko število starih ljudi na enem mestu, na pomanjkanje mož-
nosti biti sami ali vzpostaviti pristne medosebne stike z drugimi prebivalci
v domu.
S predlagano zakonodajo, tudi po zgledu ostalih držav Evropske uni-
je, naj bi v prihodnje oskrbo v domovih za ostarele izrazito diferencirali na
specializirane domove za oskrbo starih ljudi, ki potrebujejo zdravstveno
nego, na domove za oskrbo starih ljudi z demenco ter na domove za oskrbo
starih ljudi, ki so samostojni in si želijo ter potrebujejo zgolj družabništvo.
Splošnih domov za ostarele, kot jih večinoma poznamo danes, v pri-
hodnje naj ne bi bilo.
V privatni sferi na področju institucionalnega varstva starejših ljudi se
poudarja žal le materialni standard oskrbe in ni poudarka na drugih kom-
ponentah kvalitete življenja (Mali, 2009).
Poleg oskrbe v domovih za ostarele je socialno varstvo za stare ljudi
pri nas organizirano tudi v naslednjih oblikah: pomoč na domu; družin-
ska oskrba starejših družinskih članov; pomoč starim ljudem na daljavo in
dnevni centri.
Tudi tu je vključena država, ki podpira razvoj institucionalne mreže,
dnevnih centrov in pomoči na domu. Pomoč je sistemsko regulirana in ima
naslednje značilnosti (Nagode, 2009):
- varnost (predvidljivost, zanesljivost reagiranja),
- sociabilnost (domačnost, zaupanje, empatija in enakost v
odnosih),
- ekonomičnost (cenovna sprejemljivost storitev).
Pomembno je, da je pomoč profesionalna in da jo izvajajo strokov-
no usposobljene osebe. Ugodno je tudi, da so te komponente pomoči sta-
180
Oblike socialnega varstva starejših ljudi
J. Mali (2009) navaja, da za Slovenijo po tradiciji velja, da je na področju
varstva starejših zanjo značilna institucionalna skrb za stare ljudi – domo-
vi za starejše. Po letu 2000 se v organizaciji domov za ostarele doktrina od
izrazito medicinskega modela oskrbe premakne v socialni model s poudar-
jenim individualnim pristopom do posameznika. Toda trenutna utečena
praksa oskrbe v domovih za starejše je prilagojena starim bolnim ljudem.
Stanovalci so definirani kot pasivni prejemniki pomoči (za njih se pravilo-
ma uporablja poimenovanje pacienti).
Pečjak (2007) opozarja, da se stari ljudje zelo težko prilagajajo spre-
membam. Preselitev v dom za stare ljudi pa to nedvomno je. Težko se pri-
vadijo na veliko število starih ljudi na enem mestu, na pomanjkanje mož-
nosti biti sami ali vzpostaviti pristne medosebne stike z drugimi prebivalci
v domu.
S predlagano zakonodajo, tudi po zgledu ostalih držav Evropske uni-
je, naj bi v prihodnje oskrbo v domovih za ostarele izrazito diferencirali na
specializirane domove za oskrbo starih ljudi, ki potrebujejo zdravstveno
nego, na domove za oskrbo starih ljudi z demenco ter na domove za oskrbo
starih ljudi, ki so samostojni in si želijo ter potrebujejo zgolj družabništvo.
Splošnih domov za ostarele, kot jih večinoma poznamo danes, v pri-
hodnje naj ne bi bilo.
V privatni sferi na področju institucionalnega varstva starejših ljudi se
poudarja žal le materialni standard oskrbe in ni poudarka na drugih kom-
ponentah kvalitete življenja (Mali, 2009).
Poleg oskrbe v domovih za ostarele je socialno varstvo za stare ljudi
pri nas organizirano tudi v naslednjih oblikah: pomoč na domu; družin-
ska oskrba starejših družinskih članov; pomoč starim ljudem na daljavo in
dnevni centri.
Tudi tu je vključena država, ki podpira razvoj institucionalne mreže,
dnevnih centrov in pomoči na domu. Pomoč je sistemsko regulirana in ima
naslednje značilnosti (Nagode, 2009):
- varnost (predvidljivost, zanesljivost reagiranja),
- sociabilnost (domačnost, zaupanje, empatija in enakost v
odnosih),
- ekonomičnost (cenovna sprejemljivost storitev).
Pomembno je, da je pomoč profesionalna in da jo izvajajo strokov-
no usposobljene osebe. Ugodno je tudi, da so te komponente pomoči sta-
180
